17. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Soglasno podprli zakonodajno iniciativo o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Ljubljana, 10. april 2019 – Državni svet je na današnji 17. redni seji obravnaval predloge in pobude državnih svetnikov, seznanili so se z Letnim poročilom Računskega sodišča RS in podali sklepe glede problematike skrajševanja čakalnih dob z vidika financiranja zdravstvenega varstva. Zakonodajno iniciativo o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank pa so sprejeli soglasno.

Zdravstvo in socialna vprašanja so bila pomemben del razprave na tokratni redni seji. Glede problematike skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu svetniki ocenjuje, da so razvidni pozitivni rezultati izvajanja Posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave, ki je temeljil na variabilnem nagrajevanju izvajalcev zdravstvenega varstva, a ta zaradi različnih razlogov ni v popolnosti dosegel želenega učinka. Zato je Državni svet predlagal Vladi, da prouči možnost nadaljevanja tega projekta, pri čemer naj upošteva pripombe in predloge ter razširi obseg deležnikov, vključenih v izvajanje.

Večina pobud državnih svetnikov je bila naslovljenih na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tako je državni svetnik Danijel Kastelic predlagal omenjenemu ministrstvu, da prouči pobudo, da se ponovno uveljavi ceno ene ure podporne storitve v višini in na način, kot je veljal pred spremembo lani oktobra. Občutno znižanje cene ene ure podpornih storitev na 8,84 evra predstavlja očitno poslabšanje pogojev za izvajanje podpornih storitev in dodatno otežuje pogoje zaposlovanja invalidov.

Tudi državni svetnik Tomaž Horvat je predlagal, da ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nemudoma pripravita in sprejmeta predpise s področja invalidskega varstva, ki bodo na novo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, vključno z ažuriranjem že zdavnaj zastarelega Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar iz 1983. Ta je bil noveliran le enkrat, in sicer 1989, ter je po mnenju stroke, različnih društev bolnikov in tudi Varuha človekovih pravic Republike Slovenije zastarel, neuporaben in ne upošteva novih dognanj ter doktrin medicine in drugih znanosti na tem področju. Tudi na področju poklicnih bolezni se uporablja pravilnik, ki je bil sprejet 2003 in bi ga prav tako bilo treba ažurirati.  Na podlagi trenutne ureditev so v neenakopravnem položaju glede možnosti uveljavljanja pravice do kakršnegakoli nadomestila za telesno okvaro tisti zavarovanci, ki so v preteklosti vplačevali prispevke za invalidsko zavarovanje, a njihova trenutna ali novo nastala telesna okvara ni povezana s poškodbo pri delu ali poklicno boleznijo. Tako so za pravico do izplačila invalidnine za telesno okvaro na primer prikrajšani zavarovanci s poškodbami in obolenji hrbtenjače, oboleli za multiplo sklerozo in drugimi živčno-mišičnimi obolenji ter tisti, ki potrebujejo agresivno obsevalno terapijo, kemoterapijo ali morebitne presaditve organov in tkiv.

Nepopolna je  po mnenju državnega svetnika mag. Petra Požuna tudi ureditev pravice do sobivanja staršev ob hospitaliziranem otroku, zato je na ministrstvo za zdravje naslovil tri vprašanja: Ali ima ministrstvo v načrtu ukrepe za reševanje problema ureditve sobivanja staršev hospitaliziranih otrok in kakšna je časovnica reševanja tega problema? Kakšne bi bile finančne posledice ureditve, ki bi staršem otrok dajala pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela zaradi sobivanja ob otroku v zdravstvenem zavodu? Kakšno je stališče ministrstva glede povišanja starostne meje otrok, pri katerih se sobivanje staršev v zdravstvenem zavodu v celoti krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja? Zdravstvena stroka namreč podpira sobivanje ob hospitaliziranem otroku in ga spodbuja, vendar zakonska ureditev ne omogoča uresničevanje te pravice v vseh vidikih. Po zdaj veljavni ureditvi tako enemu od staršev nadomestilo plače pripada le, če se otrok zdravi doma, v primerih, kadar je otrok hospitaliziran, pa je eden od staršev upravičen do nadomestila za začasno zadržanost od dela le za dan, ko ga spremlja v bolnišnico oziroma iz nje. Pravica do nadomestila v času hospitalizacije enemu od staršev pripada le, če je potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu, in sicer za otroka s težjo okvaro oz. poškodbo možganov ali hrbtenjače oziroma za otroka s kronično boleznijo ali okvaro. Tako si morajo starši večine hospitaliziranih otrok za čas sobivanja z njimi vzeti dopust oziroma pomoč iskati pri starih starših ali sorodnikih. Starši so pri koriščenju dopusta vezani na odobritev delodajalca in nekateri si dopusta niti ne upajo koristiti. Večina staršev se z veljavno ureditvijo seznani šele v času hospitalizacije otroka, ko želijo uveljavljati bolniško odsotnost pri otrokovem pediatru in ugotovijo, da je to nemogoče. Sicer bi pravica do sobivanja enega od staršev ob hospitaliziranem otroku morala biti dana vsem otrokom, kar po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije in Konvencije o otrokovih pravicah OZN zajema vse otroke stare med nič in 18 let. Gre za pravico otroka in ne starša, možnosti njihovega uresničevanja pa bi morale biti vsakemu otroku dane pod enakimi pogoji, ne da je to omejeno do 6. leta kot doslej.

Na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča je Državni svet tudi pozval Vlado in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj se opredelita glede možne spremembe 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero bi se višina najnižje pokojnine izenačila z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. Država, ki je vzpostavila sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po mnenju Državnega sveta ne bi smela dopustiti, da so zavarovanci ob uveljavitvi pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja upravičeni do pravic v bistveno nižjem znesku, kot ga država zagotavlja prek sistema socialno-varstvenih prejemkov.

Državni svet je podprl tudi pobude državnega svetnika Marjana Maučeca, ki se nanašajo na predvidene spremembe zakonodaje s področja zemljiške kmetijske politike. Te naj ne gredo v smeri, ki bi olajšale možnosti nakupa kmetijskih in gozdnih zemljišč tujim državljanom. Pri poslih prodaje kmetijskega in gozdnega zemljišča predlaga birokratsko enostavnejšo prodajo sosedom, tako da prodaja prek oglasne deske v vsakem primeru, kot jo predvideva trenutno veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih, ne bi bila več obvezna. S tem naj bi tudi preprečevali, da kmetijske zemlje ne bi kupovali špekulanti. Z definicijo velikosti družinske kmetije in prilagoditvijo ukrepov kmetijske politike bi bilo treba spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo, izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetij, povečati razvojno sposobnost prevzetih kmetij ter povečati produktivnost dela v kmetijstvu. Tako bi v večji meri kot doslej zagotovili podporo za mlade kmete, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo.

Državni svet je soglasno sprejel Predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Gre za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča, s katero zakonodajalec zamuja že dve leti. Poglavitni cilj predloga zakona je predvsem odpraviti ustavno neskladnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo, tako da uzakonimo poseben postopek sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Predlog zakona naslavlja predvsem naslednja vprašanja:
-        zagotovitev polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, s katerimi je razpolagala Banka Slovenije ter obenem zagotovitev zadostnega časa za pripravo tožbenega zahtevka;
-        določitev posebnih, naravi spornih razmerij prilagojenih pravil vodenja pravdnega postopka, ki bi sanirala kadrovsko, finančno in informacijsko neravnotežje, med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank in Banko Slovenije;
-        vzpostavitev posebnih postopkov, kolektivnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank ter Banko Slovenije.

Predlog zakona, ki ga je pripravila Vlada se bistveno razlikuje od predloga zakona, ki ga je pripravil Državni svet, predvsem zato, ker vladni predlog predvideva uporabo pravil pravdnega postopka za gospodarske spore v omenjenih postopkih, stopničaste tožbe in ne predvideva ustreznih pravil, ki bi sanirale finančno neravnotežje med strankami postopka. Po mnenju Državnega sveta vladni predlog ne predstavlja celovite implementacije odločbe ustavnega sodišča, predvsem zato, ker bi lahko zaradi prekomernosti stroškov ti lahko nekdanje imetnike odvračali od učinkovitega sodnega varstva. Za Državni svet je ključno, da zakonodajalec zagotovi učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki bo skladno z odločbo Ustavnega sodišča, za kar si kljub molku zakonodajalca aktivno prizadeva že vrsto let. Prav zato bo v nadaljnjih postopkih sprejemanja zakona Državni svet deloval konstruktivno v korist oškodovanih imetnikov, med katerimi je tudi država.

V  Državnem svetu je v začetku marca potekal celodnevni posvet z naslovom Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih. Na današnji seji pa so svetniki sprejeli zaključke, ki med drugim predvidevajo, da Državni svet za zaščito potrošnikov v sodelovanju z Združenjem Frank pristopi k pripravi zakonodajne iniciative.  

Dnevni red: 17. redna seja Državnega sveta RS

Poročilo o delu računskega sodišča za leto 2018

Posebni vladni projekt za skrajšanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane