25. izredna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Na 25. izredni seji Državnega sveta kar o treh predlogih za odložilni veto

Na 25. izredni seji Državnega sveta RS so državne svetnice in državni svetniki odločali kar o treh predlogih za odložilni veto, in sicer na Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D) in na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). O noveli Zakona o nalezljivih boleznih bodo poslanke in poslanci ponovno odločali v Državnem zboru, ostala predloga vetov nista dobila zadostne podpore med državnimi svetniki.

Na predlog zahteve skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjev Vnučcem so državni svetniki najprej odločali o predlogu odložilnega veta na Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva. V svoji obrazložitvi je Bogomir Vnučec opozoril, da je predlog podan z namenom pospešitve uveljavitve zakonodajnega predloga ter predlagal, da se odložilni veto ne sprejme. Gre za materijo, ki obravnava nujne ukrepe na področju zdravstva, je pojasnil. Zahtevo je obravnavala tudi Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki sicer veta ne podpira, je pa izrazila kritiko na vnovično neprimerno uporabo inštituta odložilnega veta. Veliko dobrih predlogov vsebuje sam predlog zakona, pa vendar so v njem zajeti tudi t. i. vrinjenci, s katerimi se širi nabor upravičencev do dodatkov in pri tem pozablja na nekatere druge pomembne in izpostavljene skupine državljanov, je bil v razpravi kritičen državni svetnik Ladislav Rožič. Predlog veta pričakovano ni dobil podpore, izid glasovanja je bil 10 za in 19 proti.

Prvopodpisani državni svetnik na zahtevo za odložilni veto na novelo Zakona o nalezljivih boleznih Bogomir Vnučec je v svoji obrazložitvi poudaril, da materija sledi zahtevi Ustavnega sodišča in ne zadeva zgolj COVID-19, temveč vse nalezljive bolezni. Tudi ta predlog zahteve je bil podan z namenom pospešitve. Alenka Forte z Ministrstva za zdravje je obrazložila, da predlagana novela ureja ugotovljeno neskladje z Ustavo. Določa, kaj je okuženo in ogroženo območje, uvršča COVID-19 med nalezljive bolezni in naslavlja vse problematične ureditve, je še pojasnila Fortejeva. Pristojna komisija Državnega sveta predloga veta ne podpira, pri tem pa je vložila amandma, s katerim je želela opozoriti, da je Vlada resda na podlagi izvršitve odločbe Ustavnega sodišča pripravila nov predlog novele ter ga vložila po nujnem postopku, Zakonodajno pravna služba Državnega zbora pa je ob tem ugotovila pomanjkljivosti. Zaradi navedenega in ker gre za invaziven poseg v človekove pravice in svoboščine, obstaja utemeljen pomislek, da Državni zbor o njem znova odloči, je pojasnil v svoji obrazložitvi predsednik komisije mag. Peter Požun. Podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan je v razpravi izpostavil, da je ta zakon še kako povezan s trenutno situacijo, v kateri smo se znašli vsi, ne glede na politične delitve, in da mora zakon dobiti širši konsenz v Državnem zboru. Državni svetnik Tomaž Horvat je kot poročevalec v Državnem zboru pri tej točki opozoril na sporni 39. člen, ki daje tej vladi in naslednjim vladam pri tem prevelika pooblastila, ostala določila pa po njegovem mnenju niso sporna, zato naj poslanke in poslanci ponovno odločijo o tem in pri tem upoštevajo še dodatna strokovna mnenja. Državni svetnik Branimir Štrukelj je opozoril na nedorečenost zakonskih določb z vidika temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Državni svet je zahtevo za predlog odložilnega veta skupaj s predlaganim amandmajem sprejel z 18 glasovi za in 13 proti.

Kot zadnjega od predlogov je Državni svet obravnaval predlog zahteve za odložilni veto na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19. Gre za nabor številnih nujnih ukrepov, ki naj bi omogočila čim hitrejše okrevanje gospodarstva in zlasti turizma po epidemiji, je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc. Pristojna komisija Državnega sveta predloga veta ne podpira, je pa poudarila, da je poleg turizma epidemija prizadela tudi druge gospodarske panoge, ki bi poleg turizma nujno potrebovale podobne nujne ukrepe. V razpravo sta se vključila državna svetnica Marija Lah in državni svetnik Tone Hrovat. Predlagani veto ni dobil zadostne podpore med državnimi svetniki - 1 glas za in 21 glasov proti.

Veliko razprave so državni svetniki namenili tudi samemu inštitutu odložilnega veta z namenom pospešitve uveljavitve zakonodaje, saj so mnenja, da je tovrstni predlog zloraba inštituta odložilnega veta in je celo po mnenju nekaterih ustavno sporna. Postulat veta je najmočnejše orožje Državnega sveta, zato je lahko vsak odklon od tega nevarna politična igra in kot taka nedopustna, pa je bil mnenja državni svetnik Igor Antauer. Kot predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v razpravi obrazložil, da vloga Državnega sveta ni ne ogrožena ne omadeževana, vsak državni svetnik lahko glasuje po svoji vesti, ta po mnenju nekaterih sporna materija pa se na pobudo Državnega sveta že ureja z novelo Zakona o Državnem svetu.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane