26. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Z interventnima zakonoma do hitrejšega ukrepanja države glede nakopičene odpadne embalaže in do učinkovitejšega uravnavanja števila velikih zveri

Ljubljana, 26. februar 2020 – Ključni poudarki današnje 26. redne seje Državnega sveta RS sta, poleg številnih pobud in vprašanj državnih svetnikov, zlasti Predlog zakona o javnem naročanju in  interventni zakon o odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave. Dnevni red pa so državni svetniki razširili tudi s  Predlogom zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katerim želijo zagotoviti pravno podlago za interventno ukrepanje države, pa tudi s predlogom poziva Ustavnega sodišča, da se Državni svet izjavi glede odgovora Državnega zbora in mnenja Vlade do Predloga zadržanja izvrševanja zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo so z letošnjim letom za polovico zmanjšale prevzem ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže od izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Posledično pri večini izvajalcev javne službe nakopičene količine komunalne odpadne embalaže že presegajo njihove zmogljivosti predhodnega skladiščenja. Tako že povzročajo resen higienski (zdravstveni) in okoljski problem, saj je komunalna odpadna embalaža onesnažena z ostanki hrane in pijač. Vse manj obvladljivo razmnoževanje glodavcev in žuželk pa predstavlja povečano nevarnost širjenja nalezljivih bolezni. To terja hitro in interventno ukrepanje za zmanjšanje nakopičenih količin in s tem povezanih tveganj, zato so državni svetniki sprejeli Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Tudi cilj predlagane novele Zakona o javnem naročanju je izboljšanje učinkovitost sistema pojasnjevanja in popravkov ponudb, saj je le tako mogoče doseči cilj, da bodo v postopkih javnega naročanja res izbrani ekonomsko najugodnejši ponudniki. V praksi namreč pogosto prihaja do primerov, ko je zaradi bagatelnih prekrškov iz postopka izločena ekonomsko najugodnejša ponudba. Predlagana novela zakona prav tako z omenjenimi spremembami želi doseči večjo sorazmernost pri sankcioniranju prekrškov in s tem ohraniti čim bolj konkurenčno okolje za gospodarske subjekte, ki tekmujejo na področju javnih naročil. Nenazadnje je cilj tudi povečati učinkovitost postopkov javnih naročil in s tem zmanjšati nepotrebne stroške, ki v praksi v postopkih javnega naročanja pogosto nastanejo.

Na seji so sprejeli tudi Predlog zakona o spremembah Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (ursus arctos) in volka (canis lupus) iz narave. Z njim želijo najti pot za učinkovit način uravnavanja števila velikih zveri, tako da se populacija ohrani v ugodnem stanju, hkrati pa je omogočeno sobivanje ljudi in velikih zveri na način, da se lahko kmetijska dejavnost ohrani na dosedanji ravni. Trenutne situacije se ne da več reševati z odstreli na podlagi odločb in nesporno dejstvo je, da če se ne bo takoj začelo uravnavati gostote obeh populacij, bosta ti še naprej rasli in zelo verjetno povzročali vse večje škode tudi v naseljih, kar se je izkazalo že v velikem številu škodnih primerov v letu 2019. Zveri se vse pogosteje pojavljajo tudi v naseljih in površinah, kjer najlažje pridejo do hrane.

Svoje poglede na prihodnost evropske demokracije je predstavil poslanec Evropskega parlamenta dr. Milan Zver, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič pa je predstavil poročilo Evropske komisije na temo Slovenija - Zdravstveni profil države 2019. Državni svet se je seznanil tudi z Zaključki posveta Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam. Posvet je bil namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luči podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako količin vode za potrebe človeka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21. stoletju.

Tudi tokrat je bila na dnevnem redu točka pobud in vprašanj svetnikov. Državni svetnik Alojz Kovšca je Vlado RS in ministrstvo za zunanje zadeve povprašal, če so diplomatske poti med Slovenijo in Marokom otežene, saj je bil to razlog, da je okrožna državna tožilka v Krškem zavrgla kazensko ovadbo zoper dva osumljenca, državljana Maroka, ki sta storila kaznivo dejanje v Sloveniji. Poleg tega je podal tudi pobudo, da Komisija za preprečevanje korupcije zaključi postopek proti Državnemu svetu in njegovemu predsedniku pred potekom mandata Borisa Štefaneca in naj s svoje spletne strani odstrani netočno informacijo oziroma objavi popravek sporne vsebine.

Državni svetnik Marjan Maučec je podal pobudo, naj se leto 2020 razglasi za Resslovo leto in naj Slovenija v sodelovanju s sosednjimi državami: Avstrijo, Češko, Hrvaško in Italijo pristopi k vzpostavitvi Resslovega mostu kot skupnega spomenika. Letos namreč mineva 200 let od Resslovih prvih poskusov ladijskega vijaka na reki Krki. Josef Ressel, ki je bil rojen na Češkem, deloval pa tudi v Sloveniji, je s svojimi izumi zaznamoval tako slovensko kot svetovno zgodovino in ga strokovna javnost uvršča ob bok Tesli, Arhimedu in drugim. S takšno gesto bi Vlada RS tudi poudarila pomen inženirske stroke kot pomembnega gibala v slovenskem prostoru. Poleg tega je Maučec Vlado RS pozval, naj takoj začne z aktivnostmi za nadaljevanje obrambe proti toči v letu 2020 tako za Pomurje kot tudi za vsa ogrožena območja Republike Slovenije, saj se izteka dosedanji sklep Vlade o izvedbi obrambe pred točo, na podlagi katerega je bilo mogoče izvajanje ukrepa v zadnjih letih. Kot tretjo pa je podal pobudo Ministrstvu za okolje in prostor, naj se veljavna karta poplavne ogroženosti iz leta 2018 ne uporablja, dokler se ne izdela strokovno in operativno uporabna nova karta poplavne ogroženosti. Do izdelave nove karte, ki naj jo financira država, pa naj se uporablja karta poplavne ogroženosti, ki je veljala do leta 2018.

V nadaljevanju je Interesna skupina negospodarskih dejavnosti izpostavila vprašanje zaščite semenske banke pri Semenarni Ljubljana ob njeni prodaji, saj se tam vzgaja in prideluje seme za avtohtone slovenske sorte. Vprašala je še, ali bo po prodaji poskrbljeno, da bodo avtohtona semena iz Slovenije dostopna v komercialni prodaji. Avtohtone sorte po mnenju skupine ne predstavljajo zgolj naravne dediščine, ampak predstavljajo zaradi neposredne povezave s kulinariko in običaji tudi pomembno kulturno dediščino. Semena predstavljajo predpogoj za lastno vzgojo zdrave domače zelenjave.

Državni svetnik Dušan Strnad je Vlado RS in pristojno ministrstvo za kmetijstvo povprašal o delovanju Slovenske čebelarske akademije in rezultatih njenega dela, koliko sredstev je bilo namenjenih za njeno delovanje v letošnjem in koliko v prihodnjem letu, kakšen je program, koliko izobraževanj tujcev je bilo in koliko se jih načrtuje v prihodnjih letih. Zanima ga tudi, kako poteka projekt v Bangladešu, kakšni so rezultati in prihodnji načrti. Opozoril je, da med tistimi, ki jim je bila Slovenska čebelarska akademija namenjena, prevladuje prepričanje, da bi se lahko na področju njenega delovanja storilo še več. Pojavljajo se tudi mnenja, da organizacijska rešitev s Kmetijskim inštitutom Slovenije ni bila najboljša in da bi bilo treba poiskati drugačno obliko organiziranosti. Pričakovanja glede priložnosti, ki jih nudi ustanovitev Slovenske čebelarske akademije, so bila velika, žal pa je danes njeno delovanje v javnosti komajda zaznati. 

Državni svetnik Branimir Štrukelj je dal pobudo, naj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v najkrajšem možnem času Vladi RS predlaga ratifikacijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o preoblikovanju in delovanju IZUM – Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti v Unescov center II. kategorije. Medtem ko je državni svetnik Ladislav Rožič Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovil vprašanji o koriščenju pravice do dela s krajšim delovnim časom za delavca, ki varuje in neguje otroka. Pogosto se namreč dogaja, da delodajalci to izkoriščajo za zapolnitev kadrovske zasedenosti v poslovnem procesu posameznih prodajaln ali ne upoštevajo potreb delavk po usklajevanju dela in družine in jih razporejajo na delo v družini neprijaznem delovnem času, s čimer je omenjeni institut popolnoma izgubil svoj pomen. Poleg tega so starši, ki delajo s krajšim delovnim časom od polnega, v slabšem položaju tudi zaradi potencialno nižjih pokojnin. Zato predlaga razmislek o spremembi sedmega odstavka 50. člena ZSDP-1 na način, da bi določal, da Republika Slovenija zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bodisi povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, bodisi pogodbene mesečne bruto plače starša, ki koristi pravico za delo s krajšim delovnim časom.

Branko Tomažič je izpostavil vprašanja glede porabe sredstev nevladnih organizacij in društev, ki jih sofinancirajo občinski in državni organi, kako je poskrbljeno za inšpekcijski nadzor in kontrolo skladnosti temeljih aktov društev z izvedenimi dejavnostmi. Državni svetnik Franc Golob pa je Ministrstvo za okolje in prostor pozval, naj čim prej pripravi odgovor na njegov dopis glede pripojitev kapitalskih in finančnih naložb k Stanovanjskemu skladu RS.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane