3. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svetniki zahtevajo ponovno odločanje o spremembah in dopolnitvah novele Zakona o izvrševanju proračunov RS za 2018 in 2019

Ljubljana, 13. marec 2019 – Državni svetniki so se danes sestali na 3. izredni seji, kjer so z 22 glasovi za in 9 glasovi proti sprejeli predlog odložilnega veta na novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Državni svet tako predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o noveli zakona ter ga zavrne in naloži Vladi, da pripravi nov zakon in v njem uredi znesek povprečnine za 2019, ki pripada občinam v skladu z Zakonom o financiranju občin in upošteva tudi finančne obveznosti iz naslova višjih stroškov dela zaradi dogovora Vlade s sindikati javnega sektorja. Prav tako želi Državni svet z odložilnim vetom opozoriti na nesorazmerno veliko breme, ki ga je Vlada naložila slovenskemu gospodarstvu. Dejstvo je, da se gospodarstvo ohlaja in da so ocene gospodarske rasti preoptimistične, zmanjšuje se tudi trend zaposlovanja. Na drugi strani se dražijo življenjski stroški, kar bo posledično pripeljalo do novega dviga cen ter s tem dodatno vplivalo na potrošnjo državljanov. Neupoštevanje, tako opozoril Bruslja in Fiskalnega sveta kot tudi argumentiranih zahtev Državnega sveta, bo imelo bistvene negativne posledice za proračun države, občinskih blagajn ter davkoplačevalskih žepov.

Glavni razlog za odložilni veto je ta, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 ne določa višjega zneska povprečnine za leto 2019, čeprav se je izkazalo, da imajo občine zaradi dogovora Vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške,  ki jih povprečnina v višini 573,5 evra ne zajema. Državni svetniki so poudarili, da je prav, da so se izboljšale plače zaposlenih v javnem sektorju, vendar pa zvišanje zneska povprečnine konec decembra 2018 za 15,5 evra v večini občin ne bo pokril stroškov višjih plač zaposlenih v vrtcih, kaj šele višjih stroškov plač v vseh javnih zavodih, ki so vezani na občinske proračune. Kot primer so navedli Mestno občino Celje, ki je pridobila iz naslova povišanja primerne porabe 908.344 evrov, obenem pa ima v letošnjem letu višje stroške iz naslova plač za 1.321.571 evrov, kar predstavlja primanjkljaj v višini 413.227 evrov. Podobno je v Mestni občini Velenje, ki je upravičena do višjega obsega sredstev iz naslova povprečnine v višini 477.000 evrov, hkrati pa znaša učinek povišanja sredstev za plače zaradi dogovora s sindikati javnega sektorja na njen proračun 748.288,98 evrov, kar predstavlja primanjkljaj 271.288 evrov. Samo v vrtcih znašajo stroški za višje plače 500.000 evrov. Podobno je tudi v manjših občinah. 

Državni svetniki so se strinjali, da če država z zakonom predpiše naloge ali s sindikati sklene dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, ki bremenijo občinski proračun, bi morala tudi zagotoviti sredstva iz državnega proračuna. Druga možnost bi bila, da država namesto občin prevzame skrb za vrtce in socialo (npr. oskrba v domovih za ostarele, pomoč na domu itd.). Opozorili so tudi, da so občine zaslužne za uspešno črpanje evropskih sredstev za razvojne projekte v pretekli finančni perspektivi, pri čemer so lastna sredstva zagotavljale tudi z zadolževanjem, kar pa bo v novi perspektivi ob sedanjem finančnem potencialu občni težko. Poleg tega je skrb zbujajoče tudi stanje na področju investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnih šol, saj za te namene nimajo sredstev, pristojno ministrstvo pa tovrstnih objektov že od leta 2011 ne sofinancira več. Občine tako nimajo sredstev niti za gradnjo prostorov za zdravstveno oskrbo.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --
-- video placeholder --

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane