36. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Javna razprava za opredelitev na občinskih svetih do osnutka pokrajinske zakonodaje podaljšana za štiri mesece

Ljubljana, 20. januar 2021 – Državni svetniki so se danes sešli na 36. redni seji, na kateri so se seznanili s prednostnimi nalogami predsedovanja Portugalske Svetu Evropske unije v letošnjem prvem poletju ter obravnavali predloge sprememb in dopolnitev štirih zakonov.

Tako so obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča, ki je v drugi obravnavi. Predlog novele, katere cilj je skrajšati postopke preverjanja prijav začasnega ali stalnega prebivališča, je državni svet podprl, saj ureja ključno vprašanje, ki se je v preteklosti izkazalo za problematično, tj. vprašanje fiktivnih prijav prebivališča, in ureja stalno prijavo prebivališča za posameznike, ki prebivajo v domovih starejših občanov.

Podprli so tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Državni svet sicer predlaga, da se v nadaljnjem postopku sprejemanja predloga zakona razmisli o črtanju 11. člena predloga zakona, ki določa subjekte javnega interesa. Subjekti javnega interesa so namreč postale tudi nekatere družbe z neposrednim ali posrednim večinskim lastniškim deležem države ali občine, ki morajo revidirati letna poročila v skladu s 57. členom ZGD-1. Slovenija je določilo, ki ureja revidiranje, razširila kar na vse družbe v državni ali občinski lasti, kar je v Evropi posebnost. S tem je v slovenski pravni red vneseno določilo, ki ga evropska direktiva ne zahteva, nedvomno pa povečuje birokratska in finančna bremena podjetjem v večinski državni in občinski lasti. Določa se namreč, da bodo vsa občinska in državna podjetja, ki so podvržena obveznim revizijam, dolžna obvezno imenovati revizijsko komisijo. Zato se zastavlja vprašanje, ali je resnično nujen še dodaten nadzor v že tako visoki piramidi različnih nadzornih organov.

V nadaljevanju seje so obravnavali dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Državni svet predlagane zakonske rešitve podpira, saj meni, da je nujno, da se invalidom na različne možne načine zagotovi dostojne prejemke, bodisi v okviru zaposlitvene rehabilitacije bodisi v okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s slednjim povezanih dodatkov. Ocenil je še, da zaposlitvena rehabilitacija, če je učinkovita in hitro dostopna, lahko v bistveni meri pripomore k temu, da se invalid, ki je za določeno obdobje (po poškodbi ali iz drugih razlogov) iztrgan iz normalnega življenja in delovnega procesa, hitreje vrne v delovno okolje, kar lahko pomembno pripomore k njegovemu hitrejšemu okrevanju ter k občutku koristnosti.

Državni svetniki so podprli tudi predlog zakona o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva. Po okvirnih ocenah naj bi šlo za skupno 600 hektarov kmetijskih in 500 hektarov gozdnih zemljišč, s katerimi bodo po uveljavitvi zakona upravljali javni izobraževalni in raziskovalni zavodi srednješolskega, višješolskega, visokošolskega izobraževanja s področja kmetijstva in gozdarstva oziroma raziskovalno ter razvojno dejavnost s področja kmetijstva in gozdarstva. Državni svet predlagano ureditev podpira, saj javni zavodi v času uporabe teh zemljišč vanje vlagajo tudi finančna sredstva in ob tem poudarja, da je le prek ustreznega vzgojno-izobraževalnega dela moč oblikovati učečo se populacijo, ki se bo uspešno prilagajala spremembam in bo s svojim znanjem tudi na manjši, mnogokrat odročni ali hribovski kmetiji, z zapolnitvijo tržnih niš uspešno konkurirala množično pridelani hrani in predvsem prispevala k večji samooskrbi v Sloveniji.

Dnevni red seje so razširili še s potrditvijo sklepa o podaljšanju roka za opredelitev občinskih svetov do osnutkov pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin, in sicer za štiri mesece do 1. 7. 2021.

Pri pobudah in vprašanjih državnih svetnikov in svetnic je Samer Khalil predlagal, da Vlada RS na seznam blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami epidemije Covid-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, doda naprave za razkuževanje prostorov, površin in zraka. Preostale tri pobude pa so se nanašale na naslednji zakonski paket interventnih ukrepov (PKP8). Državni svetnik Marjan Maučec je predlagal, da se v PKP8vključi še en člen, ki govori o tem, da se v letih 2021 do 2023 zagotovi prednostno financiranje Implementacije ukrepov Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja in Akcijskega načrta Nacionalnega programa duševnega zdravja 2021 in 2023 za varovanje in krepitev duševnega zdravja, za premagovanje negativnih posledic epidemije na čustvenem, socialnem, učnem področju, za krepitev čvrstosti in soočanje s kriznimi izzivi, preprečevanje negativnih posledic zdravstvene, gospodarske in socialne krize na duševno zdravje in zagotavljanje večje dostopnosti do služb in storitev za duševno zdravje na primarni ravni in v skupnosti. Danijel Kastelic pa je predlagal, da se v PKP8 vključi tudi določilo, da so do pomoči za izvedbo hitrih antigenskih testov v višini 40 evrov na zaposlenega upravičena tudi društva, izvajalci osebne asistence, humanitarne in invalidske organizacije ter da se tudi invalidskim in humanitarnim organizacijam omogoči uporabo zaščitnih mask iz zaloge Zavoda za blagovne rezerve. Državna svetnika Peter Požun in Danijel Kastelic pa sta predlagala, da se v PKP8 uredi dodatek za neposredno delo z uporabniki v sivi coni tudi za izvajalce pomoči na domu in za izvajalce osebne asistence na področju socialnega varstva za neposredno delo s pacienti, pri katerih obstaja sum na okužbo s Covid-19 oz. je ta že potrjena, in se jim zagotovi nadomestilo plače od prvega dne odsotnosti zaradi bolezni.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane