41. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet z novo zakonodajno iniciativo za popravo krivic izbrisanim podjetnikom

Na dnevnem redu današnje 41. redne seje Državnega sveta je bil poleg rednih točk tudi sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa in obravnava predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra. Državni svetniki so se seznanili tudi z zaključki posveta o pogojih za pravičen prehod iz premoga v Šaleški dolini.

Državni svetniki so na seji podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa – v drugi obravnavi, s katerimi se spreminjajo in dopolnjujejo prometna pravila s ciljem povečanja varnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Poleg že predstavljenih sprememb Državni svet predlaga povišanje globe za parkiranje na označenih parkirnih mestih za invalide z 80 na 120 evrov, saj je tovrstnega neupravičenega parkiranja sodeč po raziskavi še vedno preveč in je zato tudi podal amandma k 21. členu. Prav tako so predlagali, da bi ponovno proučili veljavno zakonsko ureditev in jo spremeniti tako, da bi bila veljavnost parkirne karte za invalide časovno omejena z možnostjo vsakoletnega podaljševanja na podlagi dokazil, pri tem pa bi morali urediti tudi način nadziranja njene veljavnosti. Dogaja se namreč, da se parkirna karta uporablja tudi po smrti upravičenca.

V nadaljevanju seje so obravnavali tudi pobudo za sprejem predloga Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, ki sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je zaradi izbrisa nastala upnikom, družbenikom in delničarjem podjetij, ki so bila izbrisana v tem obdobju.

Predlog zakona izhaja iz načela odgovornosti države za odpravo krivic, ki jih je povzročila s svojim ravnanjem. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je bil namreč sprejet zaradi saniranja  opustitev dolžnih ravnanj sodišč in je določil ex lege prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje. Zaradi deljene odgovornosti med družbeniki in državo je predvidena omejitev odškodnine. Odgovornost države izhaja iz dejstva, da je bil zakon sprejet brez obstoja izjemnih okoliščin, na kar je opozorilo ESČP, in da je bil z njim določen postopek prenehanja pravnih oseb brez likvidacije in brez stečaja, kar sta temeljna standarda korporacijskega prava glede prenehanja pravnih oseb. Predlog zakonodajne iniciative izhaja iz ugotovitve, da obstaja odgovornost države in priznava odškodnino tako družbenikom izbrisanih družb kot tudi upnikom v delu, v katerem še niso bili poplačani. V primerih, kadar so podani pogoji za spregled pravne osebnosti, lahko upniki poplačilo svojih terjatev uveljavljajo od družbenikov skladno s predpisi, ki urejajo spregled pravne osebnosti. Predvideno je, da postopek glede plačila odškodnine vodijo upravni organi po zgledu postopkov za plačilo odškodnine osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

Imenovali so tudi predstavnika Državnega sveta RS v delegaciji za plenarna zasedanja Konference o prihodnosti Evrope državnega svetnika, kar je postal Bojan Kekec. Mag. Polona Grobelnik Jurjovič, uradnica za zvezo med Evropskim organom za delo in Slovenijo, pa je zbranim predstavila Evropski organ za delo in njegove funkcije. Cilj omenjenega organa je podpreti pravično mobilnost delavcev znotraj EU, kar državljanom in podjetjem omogoča, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg.

Državni svet se je seznanil tudi z Zaključki posveta Pogoji, ki jim mora biti zadoščeno za pravičen prehod iz premoga v Šaleški dolini, ki sta ga Državni svet in Holding Slovenske elektrarne Slovenije organizirala 7. maja. Zaradi načrtovane opustitve rabe premoga za proizvodnjo električne energije je za pravičen prehod pomembno, na kakšen način se bo država lotila priprave zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Pri tem nas čakajo veliki izzivi na socialnem področju, saj Premogovnik Velenje zaposluje več kot 2000 ljudi. Zastavlja se tudi pomembno vprašanje, kaj pomeni zapiranje za lokalno gospodarstvo in kakšno bo socialno breme v regiji. Za oblikovanje optimalnih zakonodajnih rešitev je ključen socialni dialog med vsemi deležniki, od predstavnikov skupine Holdinga Slovenske elektrarne in sindikatov, države kot lastnikom in resornimi ministrstvi, do predstavnikov gospodarstva in lokalnih skupnosti, kjer bodo izginjala delovna mesta. Zelo pomembno pa je, da njihovim argumentom prisluhne zakonodajna veja oblasti, ki bo sprejela zakonodajne rešitve. Zaključili so, da naj Vlada v sodelovanju s predstavniki skupine HSE, lokalnih skupnosti, socialnih partnerjev in ostalimi pristojnimi deležniki čim prej pristopi k pripravi Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije. Da mora biti odločitev o letnici prenehanja izkopavanja in proizvodnje električne energije v TEŠ premišljena in sprejeta na podlagi proučitve vseh vidikov. Da se do konca tega leta pripravi časovni načrt, v katerem bodo opredeljeni ključni mejniki postopnega zapiranja Premogovnika Velenje ter da naj Vlada ustanovi posebno delovno skupino, ki bo nadzirala celoten proces prestrukturiranja, realizacijo zastavljenih ciljev in implementacijo ukrepov. Ugašanje premogovništva neposredno učinkuje na več kot 10.000 delovnih mest vSavinjsko-Šaleški regiji, zaradi česar je še toliko pomembneje sistematično, postopno in dovolj dolgo časovno obdobje za prestrukturiranje. Poleg tega je treba do zaprtja premogovnika poiskati rešitev za alternativno ogrevanje Šaleške doline.

Obravnavali so tudi pet pobud in predlogov državnih svetnikov. Dr Matjaž Gams je Vladi in Državnemu zboru predlagal naj, poleg Državnega sveta, v skladu z vsemi svojimi pristojnostmi izkažeta posebno spoštovanje in si aktivno prizadevata za krepitev pozitivne javne podobe vseh žrtev, vojnih invalidov in ostalih aktivno udeleženih oseb prizaščiti domovine v vojni za Slovenijo 1991, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje zdravje in življenje za boljšo prihodnost vseh prebivalcev Slovenije. Obema institucijama je tudi predlagal, da obravnavata in podpreta Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države z namenom umiritve političnih napetosti in za bolj sprejemajoče in strpnejše medsebojnosodelovanje vseh odločevalcev in ostalih ključnih deležnikov, pri čemer naj se v postopek obravnave vključi tudi Inženirsko zbornico Slovenije in druga znanstvena društva in združenja.

Državni svetnik Davorin Terčon pa je ministrstvo za infrastrukturo pozval, naj predstavi predvideno časovnico za prenos Direktive (EU) 2019/883 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES, saj se rok za implementacijo direktive v pravni red Republike Slovenije izteče 28. junija letos.

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozvala, naj začasno zaustavi vse dejavnosti, povezane z izgradnjo Centra znanosti kot demonstracijskega objekta, dokler se ne izpelje podrobna analiza utemeljenosti gradnje in pridobi soglasja poglavitnihraziskovalnih inštitucij v Republiki Sloveniji. V Ljubljani namreč že deluje Hiša eksperimentov, s katero želijo med mladimi spodbuditi strasti do učenja, ustvarjalnosti ter izkustveno učenje in »spoznavanje« znanosti. Po njeni vsebini gre za center znanosti, ki si prizadeva za promocijo inpopularizacijo znanosti, raziskovanja, lastnega razvoja in raziskovanja novih didaktičnih metod. Ker je Slovenija že zdaj na repu evropskih držav po deležu sredstev, ki jih namenja znanosti, bi gradnja odvzela pomemben delež podpore znanstvenim raziskavam. Tako se ob tem postavljata vprašanji, ali ni smotrneje sredstva, namesto v nov objekt,nameniti resničnemu razvoju znanosti ter tehnološkemu in družbenemu napredku.

Državni svetnik Tomaž Horvat pa je na ministrstvo za infrastrukturo naslovil vprašanji o tem, kakšna je razvejanost mreže polnilnih postaj za električna vozila in vozila na vodik v Sloveniji ter kakšna je strategija države glede razvoja in umeščanja polnilnih postaj za električna vozila in (predvsem tovorna) vozila na vodik. Predlagal je, naj se gradnja tehpolnilnih postaj pospeši s sofinanciranjem tovrstnih investicij, uveljavitvijo spodbudnejše zakonodaje s področja električne mobilnosti in polnilne infrastrukture ter s pospešenim razvojem stabilnega omrežja električne energije.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane