44. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Na 44. redni seji Državnega sveta podprli proračunske dokumente

Državni svet je na svoji 44. redni seji obravnaval številne pobude in vprašanja državnih svetnikov, večino razprave pa je namenil sicer obsežnim proračunskim dokumentom.

Državni svet je podprl pobudo državnega svetnika Tomaža Horvata, da naj Vlada prouči možnost unovčenja BON in BON21 za kritje stroškov storitev domov za starejše. Državni svetnik Tomaž Horvat je še predlagal, da naj Vlada med upravičence do nadomestila plače zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi obveznosti varstva otroka, ki je v karanteni na domu, uvrsti tudi samozaposlene osebe. Državni svetnik Franjo Golob je na Ministrstvo za infrastrukturo naslovil pobudo, naj se v Izpitnem centru Slovenj Gradec ponovno zagotovi možnost opravljanja vozniških izpitov vseh kategorij motornih vozil ter zadostne kadrovske resurse, ki bodo kandidatom za voznika z območja Koroške omogočili nemoteno opravljanje vozniških izpitov. Prav tako je podal pobudo, naj Vlada v okviru svojih pristojnosti na NLB, d. d., naslovi predlog, da se NLB Poslovalnica Muta, ki se je zaprla 1. 10. 2021, ponovno odpre, in občanom ter gospodarskim subjektom z območja občin Muta in Vuzenica na ta način zagotovi nemoten dostop do bančnih storitev. Vlada naj tudi prouči možnost zakonske ureditve obveznosti izvajalcev javnih storitev (npr. FURS, CSD) in drugih za občane in gospodarstvo nujnih storitev (npr. bančne, poštne, lekarniške), da ohranjajo enote in izpostave tudi v manjših krajih oz. občinah. Državnega svetnika mag. Petra Požuna pa je zanimalo, na kakšen način namerava Vlada omogočiti pridobitev EU digitalnega potrdila o izpolnjevanju pogoja prebolevnosti nalezljive bolezni SARS-CoV-2 tudi tistim posameznikom, ki so trenutno zaradi odločitev svojega izbranega osebnega zdravnika postavljeni v neenakopraven položaj, saj imajo potrdilo zdravnika o prebolevnosti, nimajo pa hkratnega dokaza o pozitivnem testu na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo. Kako bo Vlada ublažila cenovna nesorazmerja na trgu pridelave hrane, kjer stroški pridelave hrane strmo rastejo, odkupne cene pa stagnirajo oziroma se znižujejo kljub sočasni rasti maloprodajnih cen, ter kako bo Vlada regulirala cene na področju kmetijstva oziroma na kakšen način bo ublažila stanje, ki vodi kmetijstvo v brezizhoden položaj, v katerem kmetje dolgoročno ne bodo preživeli, pa sta bili vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča.

Državni svet je obravnaval Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predlog Proračuna za leto 2023, ki ju je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Državni svet predlagana proračunska dokumenta podpira. Ob tem se zaveda, da sta predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 pripravljena v negotovih razmerah epidemije Covid-19 in s tem povezanim okrevanjem gospodarstva oz. v spremenljivih makroekonomskih okoliščinah. Proračunska dokumenta sta, glede na dogovor na ravni držav članic EU, pripravljena v okviru t. i. splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil, kar pomeni, da Evropska komisija leta 2022 Slovenije ne bo presojala v luči izpolnjevanja fiskalnih pravil. Odstopanje od fiskalnega pravila pa je treba razumeti kot začasen, razmeroma kratkoročen ukrep.
Po zagotovilih Vlade je bila priprava proračuna osredotočena v postopno okrevanje po epidemiji Covid-19 tako z investicijskimi vlaganji za krepitev gospodarstva kot v smeri varovanja zdravja prebivalstva. Pozitivno se ocenjuje tudi ukrepe na področju zdravstva in socialnega varstva, kjer so med drugim rezervirana tudi sredstva na podlagi Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je v trenutno v zakonodajnem postopku. V delu, ki se nanaša na področje kmetijstva, se sredstva, glede na sprejeti proračun za leto 2022, skupno povečujejo za 86,4 mio evrov, ker v sprejetem proračunu ni bilo načrtovanih sredstev  EU, saj zanje še ni bilo sprejetih evropskih pravnih podlag. Državni svet ponovno izpostavlja, da je bilo kmetijstvu kot tudi gospodarstvu nasploh v okviru Načrta za okrevanje in odpornost dodeljeno premalo sredstev. Glede na kritično stanje v kmetijstvu tudi sredstva v okviru Predloga Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 niso zadostna. Financiranje načrtovanih investicij s proračunskimi sredstvi se dopolnjuje s sredstvi občin in sredstvi EU.
Državni svet je bil seznanjen, da predlog sprememb proračuna za 2022 in predlog proračuna  za leto 2023 upoštevata sklenjen Dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023, pri čemer bo treba prek finančne izravnave zagotoviti dodatnih 4,2 mio evrov. Z dvigom povprečnine bodo občine prejele za 37,4 mio evrov več, kot če do povišanja povprečnine ne bi prišlo. Največji obseg sredstev iz naslova tekočih transferov je načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer 79,5 mio evrov v letu 2022 ter 79,7 mio evrov v letu 2023. V nasprotju s predhodnimi proračuni obravnavana proračunska dokumenta nakazujeta bistveno večje razumevanje aktualne Vlade za delovanje slovenskih občin in njihovo financiranje.
Državni svet podpira tudi Predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. S predlogom zakona se predlaga uzakonitev rešitev, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov države za leti 2022 in 2023, izvajanje nalog proračunskih uporabnikov in učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost. Državni svet podpira predlog zakona, ki upošteva višino povprečnine za naslednji dve leti v višini, kot jo je Vlada dogovorila z reprezentativnimi združenji občin.
Prav tako Državni svet izraža vsebinsko podporo skupnemu predlogu Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije za dopolnitev predloga zakona z novim 58.a členom na način, da bi bile občine v prihodnjih dveh letih upravičene do višjega obsega sredstev za uravnoteženje razvitosti občin oz. v višini 8 % skupne primerne porabe občin.  Državni svet predlaga, da se v letih 2022 in 2023 na enak način kot pokojnine uskladita tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski invalidnine. Državni svet meni, da je ob nedavnem rednem in izrednem usklajevanju pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ob letošnji visoki rasti cen in življenjskih stroškov smiselno, da se uskladi tudi tiste prejemke iz ZPIZ-2, ki jih usklajevanje ni zajelo. Kot izhaja iz določil zakonskega predloga, se število zaposlenih v javnem sektorju s kadrovskimi načrti povečuje. Opozorjeno je bilo, da je v določenih delih javne uprave glede povečevanja števila zaposlenih nujna velika pazljivost in da bi na podlagi predhodno opravljene analize veljalo določiti pravilno razmerje med zaposlenimi v gospodarstvu in javni upravi.

Državni svet je obravnaval Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dušanom Verbičem. Državni svet dopolnjenega predloga zakona ne podpira.
Državni svet ugotavlja, da je predlagatelj v prvotni različici predloga zakona želel urediti področje lekarniške dejavnosti na primarni ravni tako, da bi bil vsem uporabnikom omogočen dostop do storitev lekarniške dejavnosti pod enakimi pogoji. Navedeni cilj je zasledoval s predlagano novo opredelitvijo pojma gravitacijskega območja, ob upoštevanju dnevnih in sezonskih migrantov pri določanju lekarniške mreže. Državni svet ugotavlja, da je podporo predlogu zakona v njegovi prvotni različici  izrazilo zgolj Združenje mestnih občin Slovenije, medtem ko so mu nasprotovali  Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, Lekarniška zbornica Slovenije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Slovensko farmacevtsko društvo, Razširjeni strokovni kolegij za lekarniško farmacijo, Združenje zdravniških organizacij (vključuje Zdravniško zbornico Slovenije, Zdravniško društvo, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter FIDES), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije – Sekcija veletrgovcev z zdravili, Skupnost občin Slovenije in Ekonomsko-socialni svet). Opozorjeno je bilo tudi na to, da v pripravo njegove vsebine stroka ni bila vključena. Državni svet ugotavlja, da bi se s predlaganimi spremembami ZLD-1 v bistveni meri poseglo v ureditev lekarniške dejavnosti in s tem v zadovoljevanje javnih potreb. Predlagane spremembe bi lahko imele škodljive posledice tudi na zdravje ljudi, in sicer zaradi povečane porabe zdravil kot posledice ščitenja interesov proizvajalcev zdravil in veletrgovcev z zdravili v lekarnah, namesto da bi se zagovarjalo javni interes, to je pravilno in racionalno uporabo zdravil. S predlaganimi spremembami bi se zmanjšal tudi vpliv Ministrstva za zdravje in stanovskih organizacij ter nekaterih občin na to, da se v okviru lekarniške dejavnosti, ki je del zdravstvene dejavnosti, prepreči morebitne anomalije pri preskrbi prebivalcev z zdravili. Državni svet opozarja tudi na to, da bi se v primeru zakonsko dane možnosti vzpostavitve vertikalnih povezav v verigi zdravil dostopnost do zdravil po oceni večine deležnikov v sistemu poslabšala, kar bi bilo lahko kritično zlasti pri zagotavljanju dostopnosti dragih, npr. bioloških zdravil, ki so za marsikaterega posameznika vez z življenjem in ki so mu zdaj dostopna v 24 urah. Državni svet v dopolnjenem predlogu zakona prepoznava poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite zdravja prebivalstva ter grožnjo delovanju celotne javne lekarniške mreže, zato dopolnjenega predloga zakona ne podpira.

Državni svet se je seznanil s 26. rednim letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2020. Predlog mnenja Državnega sveta je pripravljen na podlagi Skupnega mnenja pristojne Komisije za državno ureditev in zainteresirane Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Državni svet ugotavlja, da je delovanje Varuha 2020, tako kot celotno družbo in  državo, zaznamovala epidemija Covid-19. Varuh je sicer 2020 obravnaval 6853 zadev (kar pomeni za tretjino več kot leto pred tem), od tega 3770 pobud in pri tem ugotovil 473 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, pri čemer je šlo največkrat za kršitve enakosti pred zakonom, načela dobrega upravljanja, varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, pravne in socialne države, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti. Varuh je poudaril, da se je celotna država 2020 srečevala z ukrepi, ki so bili sprejeti za zaščito življenj in zdravja, ki pa so močno posegli v človekove pravice in svoboščine ter jih omejili. Državni svet v zvezi s poročilom Varuha izpostavlja področje invalidskega varstva, ki mu je v zadnjih dveh letih Varuh posvetil občutno več pozornosti kot v preteklih mandatih, kar je pohvalno. Napredek na nekaterih področjih je opazen, vendar pa je za posameznika, ki občuti določeno kršitev njegovih pravic, ključnega pomena, da se mu jih čim prej prizna oziroma najde konkretno rešitev. Posledično Državni svet poziva vse državne organe, da se aktivno vključijo v razrešitev problematik, na katere opozarja Varuh v zvezi s kršitvami človekovih pravic invalidov, saj se bo s tem lahko v pomembni meri izboljšalo kakovost njihovega življenja.

Državni svet se je seznanil s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada.
Državni svet ugotavlja, da se nadaljuje negativni trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Državni svet izpostavlja, da je bilo preteklo leto zaradi epidemije Covid-19 zelo turbulentno, kljub temu pa poročilo izkazuje pozitivne kazalce, ki so predvsem posledica dobre letine v rastlinski proizvodnji. S težavami so se soočali predvsem živinorejski trgi, ki jim je bila tudi dodeljena sektorska pomoč iz naslova epidemije Covid-19 (za rejce govedi, prašičev in drobnice ter tudi vinarjem). Državni svet meni, da je t. i. zeleno poročilo, ki se pripravlja že od leta 1993, dobro pripravljeno in pregledno strukturirano ter dobra podlaga za oblikovanje politik na področju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva. Državni svet ugotavlja, da je bilo v preteklem letu za kmetijsko politiko namenjenih 391,1 milijona EUR, kar bi bilo treba nujno upoštevati pri pripravi strateškega načrta SKP 2023–2027. Državni svet poudarja, da je treba za slovensko kmetijstvo zagotoviti dodatna sredstva v višini okoli 400 mio EUR iz državnega proračuna. Državni svet izpostavlja tudi aktualno problematiko izredno nizkega vpisa v kmetijske šole, ki je v letošnjem letu najnižji doslej. Poudarja, da je treba na ravni države in v skladu z jasno začrtano kmetijsko politiko poskrbeti za promocijo poklica ter zagotoviti ustrezen obseg sredstev za štipendije, da bodo mladi izkazali interes za poklic kmeta. Državni svet poudarja pomen digitalizacije v kmetijstvu kot pametnega podpornega sistema za odločanje v kmetijstvu.

Državni svet se je seznanil s Poročilom o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2020, ki ga je pripravil Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Zaradi epidemije so se vnaprej začrtane prioritete nadzorov inšpektorata, opredeljene v programskih usmeritvah za 2020, bistveno spremenile. Spričo epidemioloških razmer je leto 2020 zaznamoval tudi povečan interes delodajalcev za opravljanje dela delavcev od doma, konec leta je delo od doma organiziralo že 20.757 delodajalcev. Hitremu porastu dela na domu se je moral prilagoditi tudi inšpektorat. V zvezi s področjem varnosti in zdravja pri delu Državni svet ponovno opozarja, da je nesprejemljivo, da pravilnik o poklicnih boleznih še vedno ni bil sprejet. Državni svet ocenjuje, da bi upoštevanje predlogov inšpektorata glede nujnih sprememb zakonodaje in podzakonskih aktov zagotovo lahko prineslo bistvene spremembe pri njegovem delu, saj slednji navedene predloge oblikuje na podlagi konkretnih ugotovitev iz prakse. Ob tem Državni svet opozarja, da se lahko rešitve na posameznih izpostavljenih kritičnih točkah zakonske in podzakonske ureditve, ki bodo dejansko učinkovite in splošno sprejete, oblikuje zgolj na podlagi ustreznega socialnega dialoga, kar se je v preteklih letih že večkrat izkazalo. Državni svet prav tako ugotavlja, da bi se s pospešeno digitalizacijo na področju delovnih razmerij in varnosti in zdravja pri delu, na podlagi boljših povezav inšpektorata s podjetji, lahko zagotovilo bistveni napredek tako pri nadzoru nad prej navedenimi področji kot tudi v zvezi s svetovalno in preventivno vlogo inšpektorata.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane