5. izredna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet obravnaval kar dva predloga za odložilni veto - na spremembe Zakona o financiranju šolstva in Zakona o nepremičninskem posredovanju

Ljubljana, 15. julij 2019 – Na današnji 5. izredni seji Državnega sveta RS so državni svetniki izglasovali veto na spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem poslovanju ter zahtevali, da o tem Državni zbor ponovno odloča. Obravnavali so tudi problematiko oskrbe s pitno vodo obalnih občin v luči izrednega dogodka iztirjenja vagonov v železniškem predoru pri Hrastovljah in na Vlado RS naslovili več zahtev.

Državni svet je vložil veto na spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so ga predlagali državni svetniki s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, ker se ne strinja s predlaganimi spremembami. Opozarja, da bo uresničitev novega predloga financiranja neizogibno privedla do zvišanja šolnin in s tem omejevanja njihove dostopnosti za socialno bolj obremenjene družine ter dolgoročno do nastajanja zasebnih šol za bogato elito, kar pa vsekakor ni v javnem interesu. Zakon ne ogroža le obstoja zasebnih šol, ampak tudi zasebnih vrtcev. Zaradi uveljavitve razlikovanja med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, bodo zasebni vrtci in šole lahko izvajali le program, ki je pridobil javno veljavnost. Javno veljavne programe bodo lahko po uveljavitvi zakona izvajali zgolj še javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo. Slednjih je v Sloveniji zgolj 15, kar pomeni, da je ogrožen obstoj več kot 60 ostalih zasebnih vrtcev. Državni svet tako opozarja, da to lahko privede do situacije, ko bo brez varstva ostalo približno 2500 otrok.

Po mnenju večine državnih svetnikov bi Slovenija morala finančno podpreti in spodbujati vzgojno izobraževalne programe ne glede na to, ali jih izvaja javni ali zasebni sektor, pač pa bi se morali bolj poglobiti v višje doseganje nivoja pridobljenega znanja in kompetenc otrok. Uresničevanje odločbe Ustavnega sodišča brez tovrstne ambicije ne bo prineslo sistemsko in strateško-razvojno pomembnih rešitev, teh pa si želijo tako učitelji, ravnatelji, učenci, starši, delodajalci, je v svoji razpravi poudaril tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Državni svet je s 17 glasovi za in 13 glasovi proti po daljši razpravi izglasoval odložilni veto.

Državni zbor je 12. julija 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju. V obrazložitvi predloga so predlagatelji navedli, da sta temeljni načeli predloga ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje in zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov. Državni svetniki s prvopodpisanim Mitjem Gorenščkom so bili do sprejete novele kritični, zato so predlagali, da Državni svet na novelo Zakona o nepremičninskem posredovanju sprejme odložilni veto, ki ga je Državni svet z 19 glasovi za in 4 glasovi proti tudi sprejel. Menijo, da prvi cilj z vsebino zakona nima nobene povezave, saj so cene nepremičnin, tako za najem kot za nakup, visoke zaradi premajhne ponudbe nepremičnin in sočasno visokega povpraševanja. Država bi tako morala z drugimi ukrepi poskrbeti, da bi se ponudba nepremičnin na trgu povečala, s čimer bi olajšala tudi dostopnost do primernih stanovanj za državljane, saj bi se s tem cene znižale. Drugo načelo, ki ga navajajo predlagatelji, pa je po mnenju državnih svetnikov ravno tako nenavadno, saj se zakon nanaša skoraj izključno na cenovno regulacijo storitev nepremičninskega posredovanja in v ničemer ne izboljšuje učinkovitosti varstva potrošnikov. Najbolj nerazumna in neživljenjska pa je določba 6. člena ZNPosr-C (ki v ZNPosr dodaja nov 25.a člen), s katero se uvaja omejitev dejanskih stroškov, ki si jih lahko zaračuna nepremičninska družba, in sicer na 150 evrov. Najprej je treba poudariti, da so predlagatelji povsem pomešali pojma dodatnih storitev in dejanskih stroškov. Dodatne storitve so namreč tiste storitve, ki jih nepremičninska družba za naročnika opravi izven nepremičninskega posredovanja (npr. urejanje zemljiškoknjižnega stanja, izdelava energetske izkaznice, ipd.), dejanski stroški pa so tisti stroški, ki nepremičninski družbi nastanejo ob opravljanju posredovanja, pa jih stranki ne more zaračunati, ker iz razlogov na strani stranke ne more zaračunati plačila za posredovanje (npr. stranka je pogodbo prekinila, sama prodala ali oddala nepremičnino, ali pa je to storila s sodelovanjem druge nepremičninske družbe).  Tako grob poseg v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo bi moral najprej izhajati iz sistemskih neravnovesij ali zlorab na trgu, ne pa iz enega domnevnega (in nikoli podrobneje predstavljenega) primera zlorabe, ki naj bi ga zaznal Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Poleg tega bi moral biti podprt s podatki o povprečnih dejanskih stroških, ki si jih v posameznih poslih običajno zaračunajo nepremičninske družbe. Vključevati bi moral tudi izračun predlaganega zneska omejitve, ki bi izhajal iz seznama obveznih nalog in storitev, ki jih mora v posameznem poslu na podlagi zakonskih zahtev opraviti nepremičninski posrednik. Tako pa so predlagatelji povsem pavšalno in neargumentirano določili, da je treba dejanske stroške omejiti pri višini 150 evrov, pri čemer niti z besedo niso omenili, katere storitve naj bi takšni stroški zajemali in kakšna je njihova vrednost. To pa je popolnoma nesprejemljivo še pri omejitvah, ki ne posegajo v ustavne pravice, kaj šele pri tako grobem posegu v svobodno gospodarsko pobudo. S sprejetjem odložilnega veta je tako Državni svet poslancem Državnega zbora dal dodatno možnost razmisleka, saj bi se s tem izognili znatnim negativnim posledicam za poslovanje gospodarskih družb v panogi, pa tudi blamaži pred Ustavnim sodiščem in pred Evropsko komisijo. Na verjetno protiustavnost prvotnega predloga je poslance v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

V nadaljevanju seje je na predlog državnega svetnika Borisa Popoviča, ki v Državnem svetu zastopa interese obalnih občin, Državni svet pozval Vlado RS, da v najkrajšem možnem času v sodelovanju s stroko in lokalnimi skupnostmi ter uporabo dostopnih in naprednih tehnologij opravi vse aktivnosti za zagotovitev alternativnega vodnega vira za dolgoročno oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Železniška nesreča pri Hrastovljah je z izlitjem kerozina v kraška tla, kjer nevarne snovi hitro poniknejo in nato prodirajo v smeri izvirov, ponovno pokazala ranljivost vodnega vira Rižana kot najpomembnejšega vira pitne vode za obalne občine. Predlagajo, da se najprej proučijo že v preteklosti začeti projekti oskrbe s pitno vodo slovenske Istre. Prav tako predlagajo, da se za zagotavljanje dopolnilnega vodnega vira za varnejšo oskrbo Obale z vodo in prebroditev morebitnega kriznega obdobja (npr. onesnaženje vodnega vira, sušno obdobje) nadaljuje s projektom desanilizacije (razsoljevanja) morja.

Ker se je z omenjeno nesrečo pokazala odvisnost Luke Koper od železniškega prometa, ki bi v primeru hujše nesreče in daljšega zaprtja železniške proge Luko dolgotrajno ohromila, Državni svet poziva Vlado, da v luči nadaljnje rasti pretovora v Luki Koper in dolgotrajne izgradnje drugega tira železniške proge Koper–Divača čim prej predstavi možne alternativne logistične rešitve za transport tovornega prometa z jasnimi zavezami in časovnimi roki, ki bodo omogočile nemoteno povezavo Luke Koper z zalednimi trgi in ne bodo bremenile že tako preobremenjenega avtocestnega omrežja. V tej luči so tudi podprli nadgradnje projekta izgradnje drugega tira v dvotirno progo, pri čemer se mora nadgradnja projekta realizirati takoj, brez nepotrebnega čakanja na sprejem DPN. Če je za to potreben interventni zakon po vzoru Magne, naj se ga sprejme. Pri tem so še pozvali Vlado, da se pri načrtovanju drugega tira zagotovi dolgotrajna zaščita vodnih virov kraškega sveta. Predlagajo še, da se po izgradnji dvotirne proge Koper–Divača obstoječa železniška povezava Divača–Koper opusti in prepusti v upravljanje lokalnim skupnostim in za potrebe turizma.

Čeprav je Državni svet pohvalil požrtvovalne reševalne službe (gasilce, zaposlene na Slovenskih železnicah in Petrolu, pripadnike civilne zaščite in ostale sodelujoče), ki so v težkih in nevarnih razmerah intervenirale ob železniški nesreči pri Hrastovljah in sanirale nastalo škodo, predlagajo posodobitev protokola o ukrepanju ob tovrstnih izrednih dogodkih z ekološkimi posledicami in določitev, katere strokovnjake in institucije je treba obvestiti in aktivirati.

Za konec pa so sprejeli še sklep, da naj Vlada RS o vseh sprejetih načrtih in ukrepih sproti seznanja Državni svet kot zastopnika lokalnih interesov na državni ravni.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane