8. izredna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svetniki z vetoma prižgali rdečo luč proračunu za 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin

Ljubljana, 28. november 2019 – Državni svetniki so se danes sestali na 8. izredni seji, kjer so z 25 glasovi za in brez glasu proti sprejeli predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. Državni svet tako predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu ter ga zavrne in naloži Vladi, da pripravi nov zakon in v njem uredi znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu z Zakonom o financiranju občin. Prav tako želi Državni svet z odložilnim vetom opozoriti na izrazito podhranjene investicije v vrtce, šole, domove za starejše … Prav tako so, tokrat soglasno, sprejeli predlog odložilnega veta na Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin ( ZUPPJS2021). Pobudniki so prepričani, da bi se morala izredna uskladitev pokojnin opraviti kot je bilo že predlagano v nominalnem znesku, saj se sicer ruši osnovna ideja pokojninskega sistema, da je usklajevanje pokojnin namenjeno ohranjanju njihovih vrednosti. Z relativiziranjem višine vplačanih prispevkov, ki se bo zgodila z usklajevanjem pokojnin v absolutnem znesku, se spregleda tudi dejstvo, da v času krize upokojenci niso bili vsi enako prikrajšani v absolutnem znesku, ki bi bil za vse enak, temveč so bili prikrajšani v  nominalnem znesku.

Državni svet je že v okviru postopka sprejemanja proračuna izpostavil, da Vlada z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine, ampak jo je določila sama, v skladu z zakonsko določenimi parametri. V 54. členu zakona je tako določeno, da znaša povprečnina za proračunsko leto 2020 589,11 evra in za proračunsko leto 2021 588,30 evra. Državni svet opozarja na neustreznost veljavne zakonske ureditve, ki Vladi omogoča enostransko določitev višine povprečnine, ki ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave. Na ta način ni zagotovljena predvidljivost financiranja občin, zaradi česar je oteženo načrtovanje na lokalni ravni. Če so naloge zakonsko določene in obstaja ocena potrebnih sredstev za njihovo izvajanje, je treba sredstva zagotoviti in pogajanj sploh ne bi smelo biti. Povprečnina se mora določiti neodvisno od vsakokratne Vlade oz. pogajanj, njena višina pa mora zadoščati za pokrivanje stroškov opravljanja zakonskih nalog, so bili kritični državni svetniki. Dejstvo je, da zakonsko določena povprečnina zaradi uravnilovke v sistemu financiranja ne pokrije vseh dejanskih stroškov posameznih skupin občin (mestne občine, občine s sedežem upravnih enot in ostale občine). Državni svet se tudi pridružuje opozorilom reprezentativnih združenj občin, da mora država z občinami ločeno urejati vprašanje manjkajočih sredstev iz naslova dviga plač v javnem sektorju in oškodovanim občinam dodeliti razliko, neodvisno od formule za izračun primerne porabe. Državni svet meni, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018 in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta ter k tako dobljeni vrednosti dodati še predvidene povečane stroške v višini 27,8 evra za leto 2020 in v višini 37,1 evra za leto 2021. To pomeni, da bi morala povprečnina za leto 2020 znašati 658,80 evra in za leto 2021 668,10 evra. Ob tem Državni svet opozarja, da je Odbor Državnega zbora za finance prepoznal dejanske stroške občin in podprl amandma za višjo povprečnino v 2020 in 2021, kot so jo predlagala reprezentativna združenja občin in Državni svet, a je Državni zbor tak predlog zavrnil. Državni svet opozarja tudi na čedalje večje stroške občin za financiranje odprave posledic naravnih nesreč, ki so v luči podnebnih sprememb čedalje pogostejše, pri tem pa finančno podhranjene občine največkrat niti ne morejo računati na finančno pomoč države. Dolgoletna finančna podhranjenost občin se izkazuje v slabem stanju (npr. cestne, vzgojno-izobraževalne, komunalne, itd) infrastrukture, ki so za občane oz. državljane primarnega pomena. S tem se jim neupravičeno znižuje standard bivanja oz. poslabšuje kakovost življenja ter krepijo razvojne težave slovenskega prostora. Medtem ko so bile v preteklem finančnem obdobju prav občine ključne pri uspešnosti črpanja razpoložljivih evropskih sredstev, pa je zdaj bistveno težje, saj nimajo sredstev za zagotavljanje lastne udeležbe oz. nimajo možnosti zadolževanja za potrebe zagotavljanja lastne udeležbe.

Pobudniki za sprejem odložilnega veta na ZUPPJS2021 so prepričani, da bi se morala izredna uskladitev pokojnin opraviti v nominalnem (odstotkovnem) znesku, kot je bilo sprva predlagano. Sprejeta uskladitev pokojnin v absolutnem znesku, in to za vsakega upokojenca v enakem absolutnem znesku, je po mnenju državnega sveta nesprejemljiva. S tem se namreč ruši osnovno idejo pokojninskega sistema, in sicer da je usklajevanje pokojnin namenjeno ohranjanju njihovih vrednosti. Ruši se sistemsko ureditev, po kateri je pokojnina ekonomska kategorija in je njena višina odvisna od dolžine dobe plačevanja prispevkov ter višine osnov, od katerih so bili le-ti plačani. Z relativiziranjem višine vplačanih prispevkov, ki se bo zgodila z usklajevanjem pokojnin v absolutnem znesku, se spregleda tudi dejstvo, da v času krize upokojenci niso bili vsi enako prikrajšani v absolutnem znesku, ki bi bil za vse enak, temveč so bili prikrajšani v  nominalnem (odstotkovnem) znesku. Državni svetniki ob tem poudarjajo, da je solidarnost (horizontalna in vertikalna) že vgrajena v pokojninski sistem, zato ni potrebe po dodatnih ukrepih na tem področju. Način usklajevanja, kot je predviden bi morda lahko bil primeren za letni dodatek. Ravno zaradi tega, ker so v slovenski pokojninski sistem vgrajeni tudi elementi solidarnosti, ima ta široko družbeno podporo. Sprejeta izredna uskladitev pokojnin na način kot ga predvideva ZUPPJS2021 pa ruši to široko družbeno podporo. Državni svetniki so prepričani, da gre za populistični ukrep vlade. Nasprotuje mu tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, ki se je z zahtevo po ponovnem odločanju v Državnem zboru tudi obrnila na Državni svet.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --
-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane