9. redna seja Državnega sveta Republike Slovenije

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet se je v sredo, 4. julija 2018, sestal na 9. redni seji, ki je tradicionalno pred parlamentarnimi počitnicami, potekala na terenu - tokrat v Grosuplju. Uvodoma je državne svetnice in svetnike pozdravil župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in opisal razvoj in dosežke v občini, opozoril na težave, predvsem pri prometu, in poudaril, da je občina uspešno pridobila evropska kohezijska sredstva, zato se občina Grosuplje ponaša z eno največjih in najsodobnejših čistilnih naprav, s številnimi novimi krožišči, posodobili so šole, vrtce, komunalno infrastrukturo ... Zavzel se je tudi za dvig "glavarine" na 630 evrov.

Državni svet je na 9. seji določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ga bo posredoval v obravnavo Državnemu zboru. Po veljavnem zakonu samoupravne lokalne skupnosti ne morejo dopolnjevati načrta ravnanja s stvarnim premoženjem v prehodnem obdobju in nimajo pravne podlage za sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019. Predlog zato samoupravnim lokalnim skupnostim omogoča dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem brez prehodnega obdobja ter sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem tudi za leto 2019.

Državni svetniki so podprli pobudo državne svetnice Bojane Potočan za izdajo razlage o izvajanju 93. člena Gradbenega zakona in za sprejem novele Gradbenega zakona ter pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti za seznanitev državnih svetnic in svetnikov s poročilom o delu Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB, d. d., in domnevnega pranja denarja v Novi KBM, d. d., in poročilom o delu Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Državni svet je podprl vprašanja  Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi s sistemsko ureditvijo zaščite pred točo, državnega svetnika Dušana Strnada glede enakomerne vključenosti otrok v glasbene šole in državnega svetnika Borisa Šušteršiča v zvezi s sestavo Sveta FIHO in neformalnim podržavljanjem te javne fundacije.

Predstavniki Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno in mestno politiko ter Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve so predstavili Proračun za prihodnost - Regionalni razvoj in kohezija.

Državni svet se je seznanil s predvidenimi spremembami skupne kmetijske politike Evropske unije po letu 2020. Poudarja, da je predvideno znižanje sredstev za neposredna plačila za 3,9 % ter skoraj 15 % za razvoj podeželja nevzdržno in bi jih bilo treba vrniti na sedanjo raven. Državni svet meni, da je treba ublažiti izpad sredstev EU, namenjenih za kmetijstvo, in jih zagotoviti v državnem proračunu. Državni svet poudarja, da morajo v okviru nacionalne davčne zakonodaje tudi v prihodnje ostati izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), izvzeta iz dohodnine, ne glede na to, iz katerega stebra se bodo izplačevala. Davčno politiko je treba oblikovati tako, da v kmetijstvu ne bo prihajalo do večkratnih obdavčitev. Slovenija potrebuje strategijo samooskrbe, zato Državni svet predlaga, da se pripravi in vodi ciljna politika samooskrbe v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki tako, da bo zagotovljena zadostna pridelava hrane skozi celo leto. Državni svet predlaga, da se nameni več sredstev za sofinanciranje preventivnih aktivnosti, kot so protitočna zaščita, sofinanciranje zavarovanj pred vremenskimi ujmami in da Slovenija v okviru pogajanj z EU zahteva skrajšanje prehodnega obdobja rabatne politike za ustanovne države članice iz petih let na dve oziroma največ tri leta. Vlado poziva, da poenostavi izvajanje skupne kmetijske politike in odpravi vso odvečno administracijo, ki neupravičeno bremeni kmete ter obenem predlaga, da se nad prejemniki kmetijskih subvenciji izvaja doslednejši nadzor in na ta način zagotavlja, da so upravičenci zgolj aktivni kmetje.

Državni svet se je seznanil z Operativnim načrtom o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027. Regionalni razvojni programi (RRP) so temeljni strateški in programski dokumenti na regionalni ravni, s katerimi se uskladijo razvojni cilji v regiji in določijo instrumenti ter ocenijo viri za njihovo uresničevanje. Državni svet ugotavlja, da bodo morali vsi deležniki na državni in regionalni oziroma lokalni ravni čim prej začeti s pripravami na novo finančno perspektivo in ugotoviti robne pogoje evropske kohezijske politike po letu 2021. Državni svet se je seznanil s predstavljenim stališčem Združenj občin, da proces priprave RRP 2021–2027 kaže na nujnost vzpostavitve pokrajin, saj je regionalni prostorski plan kot eden od podlag za pripravo RRP v posamezni regiji prostorski strateški akt regionalnega pomena, ki bi ga morala sprejeti pokrajina. Državni svet ugotavlja, da združenja občin opozarjajo, da so pri pripravi RRP ključni sogovorniki države vse slovenske občine, pri čemer so tudi regionalne razvojne agencije občinski instrument.
Ob seznanitvi z operativnim načrtom so se državni svetniki spraševali, ali lahko trenutno nestabilno politično okolje, pred oblikovanjem nove Vlade s polnimi pooblastili, ogrozi oziroma poslabša pogajalska izhodišča Slovenije pri oblikovanju proračuna EU za obdobje 2021–2027. Državni svet opozarja, da morajo občine zgraditi komunalno infrastrukturo zaradi zavez Slovenije kot članice EU, vendar so roki za uresničitev ciljev ogroženi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Državni svet opozarja, da so tudi znotraj razvitih (razvojnih) regij nerazvita območja (subregije) ter znotraj Zahodne kohezijske regije, razvojne regije z velikimi razvojnimi problemi (npr. Posočje, Cerkljansko, Idrijsko). Ta problemska območja bo treba nasloviti in vzpostaviti mehanizme, ki bo tem območjem omogočil dostop do evropskih kohezijskih sredstev.

Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2017. Ob obravnavi poročila Državni svet ocenjuje, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki deluje po Bismarckovih načelih, deluje profesionalno, da pa se, kot ostali sistemi po Evropi in svetu, sooča z novimi razmerami (informatizacija, robotika, umetna inteligenca …), ki jim še ni prilagojen. Posledično bo po mnenju Državnega sveta o omenjenih prilagoditvah treba začeti razmišljati čim prej, z vidika vzdržnosti sistema in tudi o zagotavljanju dodatnih virov sredstev v naslednjih 10–20 letih. Pri tem Državni svet izpostavlja neugodne demografske trende (višanje deleža starejše populacije, nizka stopnja rodnosti (1,58 2016), ki ne zagotavlja niti enostavnega obnavljanja populacije), pomanjkanje delovne sile na posameznih področjih trga dela in posledično potrebe po uvažanju delovne sile (predvsem za specifična, deficitarna področja dela) ter vpliv fiskalnega pravila, ki omejuje odhodke blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja, neodvisno od zbranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Državni svet izpostavlja, da področje invalidskega zavarovanja neutemeljeno, že več let, ostaja v senci razprav o pokojninskem zavarovanju in njegovih spremembah, kljub temu, da se je sistem zavarovanj zaradi rizika starosti razvil kasneje in na temeljih že prej vzpostavljenega sistema zavarovanj v primeru poškodb pri delu in zaradi bolezni. Opozarja, da ima zanemarjanje tega področja lahko hude posledice za družbo kot celoto (višji stroški socialne zaščite, večje socialne stiske posameznikov itd.). Državni svet izpostavlja tudi neustrezno razmerje med pokojninami in plačami, ki se je na podlagi poročila Zavoda glede na leto 2016 leta 2017 zmanjšalo (razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo je znašalo 58,4 %; med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih in delnih pokojnin ter povprečno plačo 65,4 % in med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih in delnih pokojnin za pokojninsko dobo 40 let in več 76,2 %). Državni svet opozarja, da so danes pokojnine, predvsem zaradi varčevalnih ukrepov in neizvedenega usklajevanja pokojnin v preteklih letih ter inflacije, ne samo primerjalno s povprečno plačo, ampak tudi realno, nižje, kot so bile pred 10 leti, kar bi terjalo določene ukrepe.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane