Obeležitev 230 letnice sprejetja Ustave 3. maja ter 30-letnice sprejetja Ustave Republike Slovenije

Tiskalniku prijazna oblika

V Državnem svetu obeležili 30 let slovenske in 230 let poljsko-litovske ustave

Državni svet je skupaj z Veleposlaništvom Republike Poljske priredil posebno predavanje z namenom skupne obeležitve tako prihajajoče 30. obletnice slovenske ustave kot 230. obletnice nastanka ustave "3. maja". Uvodni pozdravni nagovor je imel predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ki je poudaril, da je temeljni pravni akt Republike Slovenije ustava, ki je kljub pogostim novelacijam ohranila svojo konsistentnost v vseh teh desetletjih kot živ dokument, s katerim dihajo ne le inštituacije temveč tudi državljani. Predavanje sta imela nj. eksc. dr. Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske, in prof. dr. Ciril Ribičič, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Slednji je spregovoril o nastanku slovenske ustave, njenem sprejetju in o številnih kasnejših spremembah in dopolnitvah. Opozoril je, da smo zaradi odprtih vprašanj, kot so svetost življenja, prekinitev nosečnosti, regionalizem, dvodomnost, volilni sistem, sprejem nove ustave preložili na obdobje po osamosvojitvi in da so bile pomembne spremembe na ustavni ravni sprejete deloma že pred prvimi večstrankarskimi volitvami, deloma takoj po njih, v kar stotih ustavnih dopolnilih, tako na področju političnega in ekonomskega sistema, kot glede zavarovanja in krepitve samostojnosti Slovenije. Poleg tega je bila tik pred osamosvojitvijo 25. junija 1991 sprejeta Temeljna ustavna listina, ki jo v svoji preambuli omenja tudi veljavna slovenska ustava. Kot najbolj značilno je izpostavil misel iz Listine o tem, da  je bila Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi. Nova Ustava Republike Slovenije je bila sprejeta po določbah o ustavnorevizijskem postopku prejšnje ustave, kar pa ne pomeni, da nova Ustava Republike Slovenije, sprejeta decembra 1991, ni pomenila zelo korenite vsebinske spremembe, je še poudaril dr. Ciril Ribičič. "To ni več ustava federalne enote, temveč je ustava samostojne in neodvisne republike; napisana je zgoščeno in je trikrat krajša od prejšnje ustave; odpravila je omejitve lastninske pravice in poudarila pomen človekovih pravic in svoboščin ter manjšinskih pravic, vključno z večstrankarsko demokracijo; uvedla je parlamentarni sistem, ki temelji na delitvi oblasti; komunalni sistem je bil nadomeščen z lokalno samoupravo; delegatski mandat pa s predstavniškim …", je še izpostavil v svojem predavanju Ribičič.

Veleposlanik Republike Poljske dr. Krzysztof Olendzki je v svojem predavanju orisal zgodovinske okoliščine nastanka Ustave 3. Maja, ki je bila v veljavi manj kot devetnajst mesecev, zato njena določila niso nikdar zares zaživela v praksi. Sodobniki so jo priznavali za napreden dokument svojega časa, nekateri so njeno vsebino idealizirali, spet drugi kritizirali, da v reformnih prizadevanjih ni šla dovolj daleč, je poudaril Olendzki. Za kasnejše generacije pa je ustava iz leta 1791 nosila predvsem velik simbolni pomen, zlasti Poljaki so jo dojemali kot utelešenje poljskega razsvetljenstva in jo povzdignili v nacionalni simbol, ki jim je v dolgem 19. stoletju pomagal ohranjati težnje po ponovni neodvisnosti. Datum sprejetja te prve ustave je popolnoma svoj simbolni pomen kljub vihram ohranil vse do danes, saj je 3. maj tako na Poljskem kot v Litvi proglašen za državni praznik.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane