Prikaz sistema študentskega dela in njegov vpliv na mlade in razvoj njihovih kompetenc, podjetja in proračuna

Tiskalniku prijazna oblika

Študentsko delo obstaja že več kot 60 let, a se je v zadnjih nekaj letih izjemno spremenilo. Bistveno se je podražilo s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s prispevki za zdravstveno zavarovanje, uzakonila se je minimalna urna postavka. Hkrati so se podelile večje pristojnosti inšpektorjem, ki lahko v primeru kršitev odredijo zaposlitev študenta, če so ugotovljeni elementi delovnega razmerja. Omejilo se je prepisovanje med šolami in fakultetami in študentskim servisom omogočilo zakonsko podlago za vpogled v elektronske evidence študentov in dijakov ter tako preprečilo zlorabe.

Raziskave kažejo, da je študentsko delo vir izkušenj za mlade, omogoča razvoj kompetenc in predstavlja pot do prve zaposlitve po študiju. Hkrati predstavlja socialni korektiv, ki omogoča študij tudi študentom s slabšim socio-ekonomskim položajem ter omogoča študij brez kreditov. Za delodajalce omogoča pokrivanje občasnih potreb po kadrih, fleksibilnost, vnos novega znanja v podjetja ter kadrovsko selekcijo in vzgajanje bodočih zaposlenih sodelavcev.

Študentsko delo vpliva na skoraj vsako slovensko družino ter na veliko število delodajalcev in tudi na državni proračun. Zaradi tega je bistvenega pomena, da se morebitne predloge zakonodajnih sprememb pripravlja v dialogu s strokovno in interesno javnostjo ter deležniki, ki jih študentsko delo zadeva. Na posvetu bomo omogočili dialog in strokovno predstavitev ter soočenje mnenj različnih deležnikov.

Nagovor predsednika Državnega sveta o študentskem delu

Video in foto: Milan Skledar/S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane