SPREMEMBE Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dobile podporo odbora Državnega zbora

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na pobudo državnega svetnika mag. Petra Požuna na 29. seji, 13. 5. 2020, določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Cilj predloga zakona je bil zagotoviti pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela enemu od staršev do 15 let starega otroka, s katerim sobiva v bolnišnici. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je namreč pravico do sobivanja dajal le enemu od staršev do njegove starosti vključno pet let. Do nadomestila za začasno zadržanost od dela je bil starš upravičen le za dan, ko ga spremljal v bolnišnico oziroma iz nje, za vse ostale dneve otrokovega bivanja v bolnišnici pa je moral koristiti letni dopust ali pustiti otroka v bolnišnici samega. Izjemo so predstavljali otroci s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače in tisti s kroničnimi boleznimi, pri katerih je nujno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu. V teh primerih je lahko enemu od staršev pripadla tudi pravica do nadomestila plače. Da je takšna ureditev, ki je sicer nudila skrb posebno ranljivi kategoriji otrok, nezadostna in ne sledi zahtevam iz 56. člena Ustave, ki določa pravice otrok, je opozarjal tudi Varuh človekovih pravic.

Poleg vprašanja sobivanja je predlog zakona določil tudi zgornjo mejo trajanja nege ožjega družinskega člana v koledarskih dnevih ter s tem izenačil položaj vseh staršev, ki so odsotni zaradi nege ne glede na to, koliko dni na teden delajo. Med starši je namreč lahko pri trajanju odsotnosti zaradi nege prihajalo do neutemeljenih razlik na podlagi tega, koliko dni v tednu delajo, saj so se pri izračunu šteli delovni in ne koledarski dnevi.

Vlada je sicer s PKP6 pravico do sobivanja uredila na isti način, kot je bilo določeno v predlogu zakona Državnega sveta. Tako ima trenutno en starš otroka do starosti vključno 14 let pravico do sobivanja v času njegove hospitalizacije. Za čas sobivanja je starš upravičen tudi do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela v enakem odstotku, kot velja za nego ožjih družinskih članov. Ker se je izkazalo, da ni primerno, da bi se nadomestilo odobrilo na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije, saj bi šlo za nepotrebno administrativno breme, se je določba s PKP7 spremenila na način, da za uveljavljanje nadomestila zadostuje potrdilo o sobivanju, ki ga staršu izda izvajalec, pri katerem je otrok hospitaliziran. Vendar sta tako PKP6 in PKP7 problematiko uredila zgolj začasno, ukrep namreč poteče 31. 12. 2021.

Predlog zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet, je  4. 2. 2021 obravnaval Odbor Državnega zbora za zdravstvo. Na odboru so bili sprejeti amandmaji koalicije, ki so razširili krog upravičencev do sobivanja in nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja ter spremenili način uveljavljanja nadomestila na način, kot ga je do 31. 12. 2021 določil PKP7. Predlogu zakona so v tako spremenjeni obliki podporo izrekle vse poslanske skupine ter pozdravile pobudo Državnega sveta za trajno ureditev vprašanja sobivanja in odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana v koledarskih dnevih v okviru področnega zakona. Strinjali so se, da se na celovito prenovo zakonodaje čaka že predolgo in da so takšni koraki za dobrobit bolnih otrok in njihovih staršev nujni.

 

 

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane