Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ)

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet Republike Slovenije je na pobudo državne svetnice Bojane Potočan 12. 9. 2018 v zakonodajni postopek vložil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona. Cilj predlaganega zakona je predvsem odprava zakonskih nejasnosti in okrepitev pravne varnosti vseh udeležencev v prometu z nepremičninami. Predlog zakona odpravlja obveznost upravljavcev, notarjev, pooblaščenih inženirjev s področja geodezije in drugih oseb javnega ali zasebnega prava in drugih organov, pristojnih za izvedbo komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, vpis in spremembo vpisov v zemljiški knjigi, uporabo ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, overitev pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter določitev hišne številke, na podlagi katere morajo pred izvedbo omenjenih dejanj preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi v skladu s 94. členom tega zakona.

Odprava obveznosti preverbe, ali je izdano gradbeno dovoljenje, ko je to predpisano, je nujna zaradi neobstoja javne evidence, ki bi omogočala preverbo omenjenega podatka, na kar je v letnem poročilu za leto 2017 opozorila tudi Varuhinja človekovih pravic (priporočilo št. 43), ki ugotavlja, da bodo omenjene evidence vzpostavljene šele 2021 in zaradi strokovne neusposobljenosti vseh subjektov iz petega odstavka 93. člena zakona, da bi ugotavljali, ali je za določen objekt treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Veljavna zakonska določba je tudi zavajajoča, saj preveritev obstoja gradbenega dovoljenja kupcem nepremičnine ne zagotavlja skladnosti gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem, temveč jim je lahko za isto nepremičnino naknadno izrečen tudi inšpekcijski ukrep, kar lahko privede celo do ničnosti pravnega posla. Ravno zaradi omenjenega razloga zakonodajalec z omenjeno določbo ni zaščitil kupcev nepremičnin, temveč je uvedel novo birokratsko oviro brez resne presoje posledic tako za kupce, zavezance iz petega odstavka 93. člena, kot tudi upravne enote. Zaradi nepopolnih podatkov o letu gradnje in investitorju je iskanje upravnih spisov lahko težavno, saj so starejše evidence še ročne, arhivirane po abecednem redu investitorjev, pri čemer ni povezav z naslovom stavbe ali parcelno številko.

Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je na seji 7. 11. 2018 sprejel sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo predvsem zato, ker naj bi veljavna določba ščitila državljane oziroma kupce nepremičnin kot šibkejše subjekte v prometu z nepremičninami. Državni zbor je na 2. seji, dne 27. 11. 2018, izglasoval sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. 

Opozoriti želimo, da so se upravičenci iz petega odstavka 93. člena zakona, predvsem Notarska zbornica, še pred uveljavitvijo zakona s številnimi dopisi obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor s prošnjo za izdajo avtentične razlage omenjenega člena in pobudo za spremembo zakona. V dopisu Ministrstva za okolje in prostor z dne 17. 7. 2018 smo bili izrecno opozorjeni, da je ministrstvo že februarja 2018 pripravilo in v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele Gradbenega zakona, ki je poleg zakonskih sprememb za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14-20, vsebovala rešitev, kot jo zdaj predlaga Državni svet.

V Državnem svetu se zavzemamo za evalvacijo veljavne gradbene zakonodaje, posvetovanje z vsemi deležniki in pripravo celovite spremembe Gradbene zakonodaje, ki bi omogočala čim večjo varnost kupcev, vendar ponovno poudarjamo, da so nekatere zakonske rešitve nepremišljene in pod pretvezo zaščite kupcev uvajajo dodatne administrativne ovire, ki jih je za zagotovitev pravne varnosti vseh udeležencev pravnega prometa z nepremičninami treba nemudoma spremeniti. Na nejasnost besedila tretjega in petega odstavka 93. člena Gradbenega zakona in negotovost, ki sta jo v pravni promet z nepremičninami vnesli omenjeni določbi, sta opozorila tudi dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur. Prav tako bi želeli še opozoriti, da je pri prenosu določenih rešitev iz tujine vselej treba upoštevati tudi slovenski pravni red in delovanje vseh institucij, saj bo le na ta način možno oblikovati in sprejeti ustrezne zakonske rešitve.

 

Pobuda državne svetnice Bojane Potočan naslovljena na Ministrstvo za okolje in prostor

Odgovor Ministrstva za okolje in prostor na pobudo državne svetnice Bojane Potočan

Vladni predlog zakona

Predlog zakona Državnega sveta

Članek dr. Nine Plavšak in dr. Renata Vrenčurja glede uporabe 93. člena Gradbenega zakona (str. 22-27)

Copyright 2018, Vse pravice pridržane