Statistični podatki

Delo Državnega sveta v VII. mandatu (2022-2027)

* stanje na dan 28. 11. 2025

* stanje na dan 28. 11. 2025

* stanje na dan 24. 11. 2025

²Število uspešnih aktov pomeni: 

• Pri zakonodajni iniciativi: število zakonov, ki jih je predlagal Državni svet in nato sprejel Državni zbor;
• Pri odložilnem vetu: število zakonov, za katere je Državni svet zahteval, da Državni zbor o njih ponovno odloča in jih Državni zbor ob ponovnem glasovanju ni sprejel;
• Pri parlamentarni preiskavi: število parlamentarnih preiskav, ki jih je Državni zbor odredil na zahtevo Državnega sveta;  
• Pri zahtevi za presojo ustavnosti in zakonitosti: število aktov, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo da so v neskladju ali delnem neskladju z Ustavo.

³Državni svet je en predlog umaknil iz zakonodajnega postopka.

⁴Ustavno sodišče o ostalih zadevah še ni odločilo.

⁵Ustavno sodišče o zadevah še ni odločilo.

⁶Ustavno sodišče o zadevah še ni odločilo.

Izvrševanje pristojnosti Državnega sveta po mandatih (I. - VI. mandat)

VI. mandat (2017-2022)

* stanje na dan 7. 12. 2022

¹Državni svet pristojnosti vlaganja avtentične razlage nima več od 2021, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-462/18-45 razveljavilo relevantne določbe Poslovnika Državnega zbora, ki so določale postopek sprejema avtentične razlage zakonov. 

* stanje na dan 7. 12. 2022

** Leta 2020 so bile sprejete 3 zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti, vendar je bila Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20), ki je bila sprejeta na 31. seji Državnega sveta 1. 7. 2020, zaradi sprejetega novega Gradbenega zakona (v katerem so bili upoštevani pomisleki Državnega sveta glede ustavnosti in zakonitosti),  na 47. seji Državnega sveta 26. 1. 2022, umaknjena.:

* stanje na dan 5. 8. 2024

¹  Državni svet je en predlog zakona umaknil iz zakonodajnega postopka. 

² Državni svet je en predlog zakona umaknil iz zakonodajnega postopka, ker je postal brezpredmeten. 

³ Državni zbor o predlogu zakona še ni odločal.

⁴ Državni zbor o zakonu še ni ponovno odločal.

⁵ Državni zbor o enem zakonu še ni ponovno odločal.

⁶ Ustavno sodišče o zadevah še ni odločilo.

⁷ Ustavno sodišče o dveh zadevah še ni odločilo, eno zadevo pa je Državni svet umaknil iz postopka pred Ustavnim sodiščem, ker je bil v vmesnem času sprejet nov zakon, ki je problematiko ustrezno uredil.

Število uspešnih aktov pomeni: 

• Pri zakonodajni iniciativi: število zakonov, ki jih je predlagal Državni svet in nato sprejel Državni zbor;
• Pri odložilnem vetu: število zakonov, za katere je Državni svet zahteval, da Državni zbor o njih ponovno odloča in jih Državni zbor ob ponovnem glasovanju ni sprejel;
• Pri parlamentarni preiskavi: število parlamentarnih preiskav, ki jih je Državni zbor odredil na zahtevo Državnega sveta;  
• Pri zahtevi za presojo ustavnosti in zakonitosti: število aktov, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo da so v neskladju ali delnem neskladju z Ustavo;
• Pri avtentični razlagi: število avtentičnih razlag, ki jih je predlagal Državni svet in nato sprejel Državni zbor.  

*Državni svet je imel pristojnost zahtevati razpis zakonodajnega referenduma do leta 2013.

* Ker je Državni zbor na 15. seji dne 19. junija 2013 odredil razširitev obsega parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu s predlogom Državnega sveta, je Državni svet v skladu z 2. točko iz njegove pobude za razširitev in dopolnitev parlamentarne preiskave z dne 28. 2. 2013 odstopil od svoje zahteve o odreditvi parlamentarne preiskave z dne 23. 11. 2013. Ker so bile v okviru parlamentarne preiskave upoštevane zahteve Državnega sveta, je šteto, da je bil akt uspešen.

^*Državni svet je zahteval uvedbo parlamentarne preiskave v dveh primerih. Ker ni dopolnil svoje zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij na Ministrstvu za obrambo, je Državni zbor ni začel.

¹ Volivci so izbirali volilni sistem, po katerem bi želeli v prihodnje voliti svoje predstavnike v Državni zbor. Volivci so lahko odločali med tremi predlogi, in sicer predlogom Državnega sveta, ki je volivcem ponujal kombinacijo večinskega in proporcionalnega volilnega sistema (ZA: 14,38 %, PROTI: 40, 64 %). SDS ob podpori prek 43.000 volivcev se je zavzemala za uvedbo čistega dvokrožnega večinskega volilnega sistema (ZA: 44,52 %, PROTI: 23,9 %), model čistega proporcionalnega sistema pa je ponujala skupina 30 poslancev, v večini iz vrst LDS (ZA: 26,19 %, PROTI: 35, 65 %). Rezultati so bili predmet številnih razprav in odločb US. Leta 2000 DZ uredi proporcionalni volilni sistem v 80. členu Ustave.

² Ker predmet parlamentarne preiskave ni bil povsem raziskan in pojasnjen ter s tem pravilno ugotovljeno dejansko stanje in ker so predstavniki predlagatelja tik pred začetkom zadnje seje preiskovalne komisije predložili nove dokaze, so člani komisije soglašali, da parlamentarne preiskave ne bi mogli končati v tem mandatu. S tem je bila parlamentarna preiskava končana.