Integriteta

Ohranjanje integritete Državnega sveta, drugih državnih organov in Republike Slovenije ter preprečevanje korupcije in nasprotja interesov je ena izmed dolžnosti državnih svetnikov in institucije Državnega sveta. Integriteta pomeni pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Pomeni celovitost, skladnost, pristnost, poštenost in verodostojnost. Korupcija je splošno razumljena kot vsaka kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Zakonsko jo opredeljena kot vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Nasprotje interesov označuje okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Področje integritete in preprečevanja korupcije v Državnem svetu urejajo:

 

Etični kodeks Državnega sveta

Državni svet je v skladu z 8. in 67. členom Poslovnika Državnega sveta na seji dne 18. 3. 2015 sprejel Etični kodeks Državnega sveta, katerega namen je določitev etičnih načel, ki predstavljajo temelj delovanja državnih svetnikov tako pri neposrednem opravljanju funkcije, kot tudi drugje.

 

Prepovedi in omejitve sprejemanja daril uradne osebe

Funkcionarji, javni uslužbenci in osebe, ki na drugi pravni podlagi opravljajo delo v Državnem svetu (v nadaljevanju: uradne osebe) in njihovi družinski člani ne smejo sprejemati daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali delom v Državnem svetu, razen v spodaj navedenih izjemah: 

  • protokolarna darila - uradna oseba ali njen družinski član lahko sprejme darila, ki jih podarijo predstavniki drugih državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij ter institucij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Táko darilo ne glede na vrednost vedno postane last Državnega sveta.
  • priložnostna darila manjše vrednosti - uradna oseba (ne pa tudi njen družinski član) lahko sprejme darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne presega vrednosti 100 evrov ne glede na obliko darila in število darovalcev.
  • darila simbolnega pomena - za darilo v zvezi z opravljanjem dela se ne šteje darilo simbolnega pomena, ki se tradicionalno izroča ob določenih dogodkih (plakete, značke, zastavice, promocijski material in drugi predmeti podobne narave). Za te vrste daril torej prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril ne veljajo in jih uradna oseba lahko sprejme.


Ravnanje v primeru sprejema darila

Uradna oseba mora v primeru sprejema darila takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v 8 dneh, izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga izpolnjenega izročiti osebi, ki v Državnem svetu vodi seznam daril. Če darilo sprejme družinski član uradne osebe, obrazec izpolni in preda uradna oseba. Obrazca ni treba izpolniti, če je vrednost prejetega darila pod 50 evri, razen če je prejemnik v koledarskem letu od istega darovalca prejel več daril, katerih skupna vrednost presega 100 evrov.

Na obrazcu je poleg podatkov o prejemniku treba navesti tudi ime, priimek in naslov darovalca oziroma naziv in sedež pravne osebe ali organa, vrsto in vrednost darila, razloge za izročitev darila oziroma okoliščine, v katerih je bilo darilo dano. 


Absolutna prepoved sprejemanja daril, ne glede na izjeme

V nobenem primeru, tudi če gre za protokolarno ali priložnostno darilo, pa uradna oseba ali njen družinski član ne sme sprejeti darila:

  • če bi izročitev oziroma sprejem takšnega darila pomenila kaznivo dejanje (npr. kaznivo dejanje jemanja in dajanja podkupnine, dajanje daril za nezakonito posredovanje ipd.),
  • če je to prepovedano z drugim zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
  • če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni in vrednostni boni ter kartice in drage kovine (razen, če je prevladujoč namen darila njegova spominska, zgodovinska ali podobna simbolna vrednost, npr. medalje, spominski in zbirateljski kovanci, ki jih izda centralna banka ali druga institucija, ki opravlja podobno vlogo kot centralna banka),
  • če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje dela uradne osebe.

V naštetih primerih torej velja absolutna prepoved sprejemanja daril, uradna oseba ali njen družinski član pa mora tako darilo zavrniti, vrniti darovalcu oziroma z njim ravnati v skladu s predpisi. Táko darilo v nobenem primeru ne more postati last prejemnika ali njegovega Državnega sveta.