Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije se izvaja na podlagi dveletnih sklepov Vlade RS, saj drugega ustreznega materialnega predpisa ni. Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Sloveniji, je Zakon o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), a je zastarel. V gradivu, ki je obravnavano ob sprejemu sklepov Vlade RS, je vedno prikazana celovita problematika in stališča strokovnih javnosti, ki nasprotujejo podpori izvajanju obrambe pred točo, kot tudi razlogi za podporo financiranja aktivnosti letalske obrambe pred točo. Ker veljavni pravni okviri za izvajanje obrambe pred točo niso ustrezno urejeni, smo zainteresirani javnosti predstaviti stališča in argumente strokovne javnosti ter prisluhnili mnenjem predstavnikov druge javnosti. Cilj posveta je bil izoblikovati jasna stališča glede izvajanja obrambe pred točo in ureditve morebitne pravne podlage v Sloveniji.
Najprej je v uvodnem delu posveta vse navzoče nagovoril:
V prvem delu so svoje predstavitve podali:
- Boris OREŠEK, Sindikat kmetov Slovenije; Vpliv toče na kmetijstvo, gozdarstvo in premoženje na branjenem območju
- Matjaž JAKŠE, Zveza društev vinogradnikov Dolenjske; Zakaj verjamem, da Slovenija potrebuje aktivno obrambo proti toči
- Janez PIRC, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; Stališče KGZS do letalske obrambe pred točo
- Anton PERKO, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor; Toča na območju Območne enote KGZS Maribor - ukrepi preprečevanja ter blaženja posledic
- Marjan KARDINAR, Skupnost občin Slovenije; Slovenske občine v boju proti naravnim nesrečam in vloga letalske protitočne obrambe
- mag. Andrej KRANJC, dolgoletni vodja obrambe pred točo v Sloveniji; Obramba pred točo v Sloveniji v zadnjih 50 letih
- Darko KRALJ, Športno društvo letalski center Maribor; Predstavitev projekta program izvajanja obrambe pred točo v Sloveniji
- dr. Blaž GERMŠEK, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; Financiranje izvajanja obrambe pred točo v Sloveniji
Po krajšem predahu je sledil drugi del, kjer so svoje predstavitve podali:
- prof. dr. Lučka KAJFEŽ BOGATAJ, UL, Biotehniška fakulteta; Zakaj znanost ne podpira aktivne obrambe proti toči
- prof. dr. Jože RAKOVEC, UL, Fakulteta za matematiko in fiziko; Kako nastajajo padavine in zakaj posipanje oblakov včasih ima učinek, marsikdaj pa ga nima
- Branko GREGORČIČ, Agencija Republike Slovenije za okolje; Nekaj pojasnil o nevihtnih oblakih in nastanku toče
- dr. NINA STRAH, mag. farm.; Kakšen vpliv ima posipani srebrov jodid na zdravje?
- Malte NEUPER, Radar-Info, Karlsruhe, Nemčija; Kako deluje obramba pred točo
- Frank KASPAREK, Cloud Seeding Technologies, Nemčija; Reagenti in sistemi za modifikacijo vremena, vplivi na okolje
- Filip TOBIAS, Športno društvo letalski center Maribor; Razvoj dejavnosti obrambe proti toči v Sloveniji
- Dušan HRČEK, Slovensko meteorološko društvo; Obramba pred točo ni v skladu s trajnostnim razvojem
Po končanih predstavitvah je potekal še razprava, v sklepnem delu so podani tudi zaključki. Zaključke je podal državni svetnik Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je posvet tudi vodil.
Novica
Gradiva: