Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru – različni pogledi, skupne rešitve

 

Smo v času, ki je za slovensko psihoterapevtsko stroko izrednega pomena. V nastajanju je zakon o psihoterapiji, ki naj bi prinesel ureditev področja, ki je že več desetletij prepuščeno samemu sebi.
 
Od začetkov psihoterapije kot organiziranega strokovnega gibanja iz konca šestdesetih let se je v slovenskem prostoru storilo veliko za razvoj psihoterapije in duševnega zdravja posameznika. Vendar pa so stališča strokovnjakov o tem, kaj psihoterapija je, različna. Na eni strani se zagovarja stališče, da je psihoterapija metoda, ki jo lahko izvajajo zgolj psihiatri in klinični psihologi, in kot takšna ne potrebuje samostojnega zakona. Na drugi strani pa se močno zagovarja stališče, da je psihoterapija samostojna znanstvena veda in neodvisen poklic, ki kliče po samostojni zakonski ureditvi.

Namen posveta je predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja. 

Posvet sta povezovala Monika AŽMAN, podpredsednica Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, in mag. Martin LISEC, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo.

Pozdravne nagovore so imeli:

  • Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta 
  • dr. Maja GOSTIČ, psihologinja in specializantka TA
  • Ksenja KOS, predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo
  • Janko BOHAK, prvi predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo

 

Predstavitve k posameznim naslovom so pripravili: 

Razvoj psihoterapije v slovenskem prostoru 

  • Bosiljka Boba LOJK, psihoterapevtka realitetne terapije, podpredsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo

Stanje psihoterapije na ravni Evropske unije 

  • ddr. Irena BEZIĆ, klin. psih., geštalt psihoterapevtka, predsednica Evropske zveze za psihoterapijo

Psihoterapija – metoda zdravljenja ali neodvisna znanstvena veda 

  • doc. dr. Robert ORAVECZ, dr. med., spec. psih., psihoterapevt, Psihiatrična bolnišnica Ormož, Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo

Primer dobre prakse multidisciplinarne obravnave psihoterapevta, kliničnega psihologa in psihiatra 

  • Jelena FLAJS DE MIRANDA, dr. med., spec. psih., Animus Delta, integrativna psihiatrija s.p. 
  • Klavdija ZVER ZAHWI, univ. dipl. psih. in integrativna psihoterapevtka, Psihološko svetovanje in psihoterapija s.p.

Kaj psihoterapijo ločuje od psihosocialnega svetovanja  – kompetence psihoterapevta in ključni dejavniki za pozitiven izid psihoterapevtskega procesa 

Ni vse psihoterapija – pa tudi povsod ni potrebna

  • dr. Andreja Mikuž, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., Zbornica kliničnih psihologov Slovenije

 

Po razpravi in odmoru je sledila okrogla miza z naslovom Psihoterapija v praksi, ki jo je povezovala Metka FURLANI, univ. dipl. soc., psihodinamska psihoterapevtka, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, na kateri so sodelovali:

  • Ksenja KOS, univ. dipl. ped. in prof. soc., transakcijsko analitična psihoterapevtka, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo 
  • prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK, dr. med., Ministrstvo za zdravje
  • Radivoje PRIBAKOVIĆ BRINOVEC, dr. med., spec. splošne medicine, Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • dr. Ivana KREFT HAUSMEISTER, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., geštalt izkustvena psihoterapevtka, UKC Ljubljana, Pediatrična klinika
  • mag. Ivana MANDARIĆ, univ. dipl. soc. del., soc. antrop., transakcijsko analitična psihoterapevtka, zasebna praksa, Društvo za transakcijsko analizo Slovenije – Sloventa

Sledila je razprava in zaključki posveta. 

 

Gradiva: