Ljubljana, 10. april 2025 - Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 11. izredni seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1F), druga obravnava, EPA 2017-IX, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. 

Komisija je predlog zakona podprla. Hkrati je komisija podala nekaj svojih pripomb in predlogov ter podprla pripombe in predloge Lovske zveze Slovenije in jih povzela v mnenju. Komisija predlaga predlagatelju in kvalificiranim predlagateljem amandmajev, da te pripombe in predloge proučijo in upoštevajo v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Komisija je ocenila, da predlog zakona prinaša številne pozitivne spremembe in pomembno izboljšavo tega področja. Pri tem pa je opozorila na sistemsko pomanjkljivost, saj Lovska zveza Slovenije kot ključni deležnik ni bila vključena v začetno fazo priprave zakona, kar zmanjšuje legitimnost in kakovost zakonskega besedila.

Komisija podpira prizadevanja Lovske zveze Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije za vzpostavitev pravične, enotne in zakonsko določene metodologije za oceno škod po divjadi in zvereh, ki bo temeljila na tržni ceni in bo vključila tudi vrednost plemenskih živali. 

Komisija je nadalje izpostavila, da mora država kot upravljavec naravnega bogastva – divjadi – prevzeti odgovornost za povzročeno škodo po divjadi. Trenutno stanje postavlja kmete v neenakopraven položaj, saj morajo sami ograjevati svoja zemljišča. Škoda po divjadi tudi ni enakomerno razporejena – na območjih z visoko gostoto divjadi (npr. Goričko) je ta bistveno večja. Potrebna je jasna določitev območij, kjer ima prednost kmetijstvo ali ohranjanje divjadi.

Komisija je sicer podpira podaljšanje odškodninske odgovornosti države za škodo po šakalu, hkrati pa predlagala pa da se ta odgovornost podaljša za 15-letno obdobje, to je namreč čas, ko šakal ni bil uvrščen med lovne vrste (torej je bil tretiran kot zavarovana vrsta) zato se je znatno namnožil in povzroča velike škode v kmetijstvu (predvsem rejcem drobnice, ki so že tako podvrženi škodam po velikih zvereh).

Področje upravljanja z divjadjo je zelo zahtevno – vključuje številne interese, zato mora biti sodelovanje med državo, kmeti in lovci uravnoteženo. Trenutna prevelika vloga naravovarstvenih organizacij in razpršenost pristojnosti povzročata neučinkovitost. Komisija zagovarja poenostavitev sistema, z večjo vlogo MKGP in LZS pri odločanju. Lov mora postati orodje upravljanja, ne vir dodatnih težav.

Pri tem ne gre spregledati vidika prehranske varnosti in ogroženost samooskrbe na podeželju, zlasti v hribovitih in predalpskih območjih. Komisija opozarja, da morajo kmetje, kot proizvajalci hrane, imeti ključno vlogo pri oblikovanju sistema za »sobivanj« z divjadjo. Stalež divjadi je previsok. Opuščanje kmetovanja in podeželja predstavlja resno tveganje za prihodnost države.

Komisija je sprejela tudi Predlog odgovora na Mnenje Vlade o Zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE), Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20) in Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20).

Državni svet je, na pobudo komisije, na oktobrski seji leta 2024 sprejel zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Komisija je predlagala, da Državni svet vztraja pri vseh navedbah iz svoje zahteve. Mnenje Vlade je vsebinsko pomanjkljivo in kaže na nezadostno razumevanje obravnavane problematike, pri čemer Vlada ni celovito odgovorila na naše ključne argumente iz zahteve. Vlada v mnenju tako celo zapiše, da je gozd v Sloveniji redkost, kar je seveda neutemeljeno glede na 58-odstotno pogozdenost. Poleg tega Vlada zagotavlja, da so vsi predpisi s področja upravljanja z gozdovi v skladu z Ustavo, kar pa je seveda neutemeljena oziroma pavšalna trditev. V nasprotju s trditvijo Vlade komisija ugotavlja, da izpodbijana pravna ureditev ne zagotavlja ustreznega sodelovanja lastnikov gozdov v postopku priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov, s čimer jim je onemogočeno učinkovito uveljavljanje lastniških interesov. Strokovne podlage in merila, ki vplivajo na odločitve o funkcijah gozdov, intenzivnosti gospodarjenja in omejitvah sečnje, niso dovolj jasno določene niti niso dostopne zainteresirani javnosti. To vodi do sistematičnega pomanjkanja informacij, zaradi česar lastniki gozdov pogosto sploh niso ustrezno obveščeni o posledicah aktov, ki neposredno vplivajo na njihovo lastninsko pravico, je med drugim izpostavila komisija. Ustava zahteva transparentnost, razumljivost in pravičnost postopkov, v katerih se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na človekove pravice posameznikov. Zato komisija meni, da je treba zagotoviti ustavnoskladno ureditev, ki bo lastnikom gozdov omogočila učinkovito sodelovanje, jasno in javno dostopno strokovno utemeljitev vseh odločitev ter učinkovito pravno varstvo njihovih pravic. 

Foto: Eva Obreza