Preskoči na glavno vsebino

16. seja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Sre, 07.02.2024 - 11:03

 

Ljubljana, 5. februar 2024 - Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 16. redni seji obravnavala Predlog zakona o spremembah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-D) – skrajšani postopek, EPA 1301-IX, (št. 022-05-1/2024), Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G) – skrajšani postopek, EPA 1302-IX, (št. 510-01-1/2024) in Pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča za spodbujanje razvoja družinskih kmetij na območju Pomurja z možnostjo zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije.


Komisija je Predlog zakona o spremembah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-D) – skrajšani postopek, EPA 1301-IX, (št. 022-05-1/2024) potrdila, saj je ocenila, da predlog zakona odpravlja ustavne nekladnosti, na katere sta komisija in Državni svet ves čas zakonodajnega postopka prejšnje novele opozarjala in nazadnje na Ustavno sodišče naslovila zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.  V zahtevi je Državni svet opozoril, da je zakonodajalec z ZKGZ-C dosegel hudo, neutemeljeno in nesorazmerno vmešavanje politike v avtonomijo KGZS, kar bo imelo v bodoče večplastne negativne učinke. Nova ureditev omejitve pasivne volilne pravice članov zbornice ne zagotavlja njenega svobodnega nepolitičnega delovanja in upravljanja, temveč v to nedopustno posega, saj že predhodno omejuje opravljanje funkcij. Med drugim je kršeno načelo enakosti pred zakonom, iz katerega izhaja obveznost, da so enaki položaji pravnih subjektov urejeni enako, različni položaji pa različno. Pri KGZS ni nobenega dejanskega in pravnega razloga, ki bi utemeljil drugačno obravnavo njenih članov. Državni svet je, ob Zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, sprejel tudi zahtevo za začasno zadrževanje petega odstavka 12. člena ZKGZ ter za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče je na seji 13. 11. 2023 zavrnilo predlog, da se do dokončne odločitve zadrži izvrševaje petega odstavka 12. člena ZKGZ, ter odločilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Ob tem pa se komisija sprašuje ali bo absolutno prednostna obravnava prinesla pravočasno odločitev, saj je treba z volilnimi opravili začeti že konec aprila oziroma v začetku maja 2024. 


Komisija je potrdila tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G) – skrajšani postopek, EPA 1302-IX, (št. 510-01-1/2024), saj le-ta odpravlja ustavne nekladnosti in anomalije, na katere sta komisija in Državni svet ves čas zakonodajnega postopka zadnje novele opozarjala in nazadnje na Ustavno sodišče naslovila zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 36.b, 36.c in 36.č ter tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21 in 109/23). Komisija je izpostavila, da so se določbe že v praksi izkazale za neustrezne, čemur pritrjuje tudi Vlada v svojem odgovoru na Zahtevo za presojo ustavnosti, ki smo ga s strani ustavnega sodišča prejeli 2. 2. 2024. Vlada v odgovoru prepoznava, da utegnejo pri izvrševanju zakona nastati v praksi težave, ker ZZZiv ne opredeljuje konkretnih posledic, ki jih ima odločitev komisije na sam inšpekcijski postopek. Hkrati Vlada meni, da bi lahko prišlo tudi do težav pri izvajanju določbe, ki določa uporabo kupnine za trajno odvzete in prodane živali. Ob tem pa čudi dejstvo, je tudi v tem primeru Ustavno sodišče zavrnilo predlog, da se do dokončne odločitve zadrži izvrševaje 36.b, 36.c in 36.č ter tretje alineje 43. člena ZZZiv, ter odločilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. 


Pobuda državnega svetnika Branka Tomažiča za spodbujanje razvoja družinskih kmetij na območju Pomurja z možnostjo zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije se nanaša na 2.000 ha sproščenih državnih kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije na območju Pomurja. Pobuda se glasi:  »Pri pripravi javnega razpisa za oddajo 2.000 ha sproščenih državnih kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije na območju Pomurja naj se upošteva cilje večje samooskrbnosti in prehranske varnosti ter kmetijska zemljišča razdeli in ponudi v zakup upravičencem na način, da bodo imela prednost družinska kmetijska gospodarstva, ki bodo imela sprejet poslovni načrt upravljanja in vizijo nadaljnjega razvoja kmetije«.


Predlagana pobuda temelji na nujnosti spodbujanja razvoja kmetijske dejavnosti pod okriljem lokalnih kmetov in preprečevanju koncentracije kmetijskih zemljišč v rokah tujih ali velikih lastnikov. Z oddajo kmetijskih zemljišč v zakup lokalnim kmetom, zlasti mladim in perspektivnim nosilcem kmetijskih gospodarstev, se zagotavlja kontinuiteta kmetijske dejavnosti in ohranja identiteta lokalnega okolja. Takšen pristop omogoča ohranitev kmetij ter njihovo prilagodljivost in odpornost na tržne razmere ter zagotavlja večjo prehransko varnost, obdelanost in razvoj podeželja.


V razpravi o pobudi je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpostavila nujo po skrbnem načrtovanju prihodnjega upravljanja državnih kmetijskih zemljišč v Pomurju, saj se je sprostilo približno 2.000 ha zemljišč, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad). Slednji je konec leta 2020 odpovedal zakupno pogodbo Kmetijskemu gospodarstvu Lendava (v nadaljevanju: KG Lendava) za 2.149 ha državnih zemljišč, od katerih je 85 ha namenil kmetom na hrvaški strani meje po arbitražni razsodbi. Po dolgem sodnem postopku je bilo odločeno, da KG Lendava vrne vsa zemljišča. Ker bo Sklad z javnim razpisom ponovno oddal zemljišča v zakup, je nujno zagotoviti premišljeno nadaljnje upravljanje državnih kmetijskih zemljišč in pri tem upoštevati tudi dejavnike, ki vplivajo na lokalno kmetijsko skupnost in nacionalno prehransko varnost. Pri tem je treba spodbujati trajnostno rabo zemljišč in lokalna kmetijska gospodarstva ter ohranjati razvojni potencial in identiteto lokalnih okolij. 


Nujno je, da Sklad razdeli kmetijska zemljišča na način, da upošteva specifične potrebe lokalnih kmetov in oddaja v zakup površine v takem obsegu, da jih lahko posamezni kmetje obdelujejo, je opozorila komisija, zato je pri ureditvi pogojev za dodeljevanje zemljišč ključnega pomena, da se kot merilo za prejem zemljišča v zakup določi sprejet poslovni načrt, iz katerega je razvidna perspektiva posameznega družinskega kmetijskega gospodarstva - trajnostna raba zemljišč ter usmerjenost v razvoj in inovacije v kmetijstvu. 

Foto: Arhiv DS (Benjamin Beci/Fixmedia).