Ljubljana, 19. marec 2025 – Državni svetniki so na 26. seji Državnega sveta Republike Slovenije med drugim podprli dva predloga zahtev za začetek postopka za oceno ustavnosti in sprejeli sklep o prevzemu častnega pokroviteljstva nad projektom Harmonija generacij, ki združuje ljudi vseh starosti in predstavlja največji in najbolj množičen medgeneracijski projekt v Sloveniji.

Državni svet je na pobudo predsednika Državnega sveta Marka Lotriča obravnaval in brez glasu proti podprl predlog zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v delu, ki ureja plačne razrede in pravico do izplačila višjih plač za poklicne funkcionarje Državnega sveta. V zahtevi je izpostavljeno neskladje izpodbijane ureditve z naslednjimi ustavnimi načeli: načelom pravne države, načelom delitve oblasti in načelom enakosti pred zakonom. V primerjavi z ostalimi predsedniki državnih organov sta funkciji predsednika in sekretarja Državnega sveta uvrščeni neutemeljeno nižje kot druge, s čimer se posega v ustavno varovani položaj Državnega sveta. Neustrezna ureditev plačnega položaja obeh poklicnih funkcionarjev Državnega sveta s plačnim zakonom je tako vrh ledene gore, ki ogroža neodvisen položaj Državnega sveta. To je pomembno v kontekstu ravnanj vlade in Državnega zbora do Državnega sveta, ki mu sistematično odvzemata proračunska sredstva, ga ovirata pri izvrševanju njegovih pristojnosti, kot je bilo evidentno pri zahtevi za odreditev preiskovalne komisije v zadevi Gen-i, ter dejstvom, da se v praksi Državni svet pogosto sooča z grožnjami o njegovi ukinitvi. Prav tako se je moral Državni svet že večkrat obrniti na Ustavno sodišče z namenom varovanja svojega ustavno varovanega položaja in je pri tem bil uspešen, kot je bilo v povezavi s profesionalnim opravljanjem funkcije predsednika Državnega sveta, česar kljub izrecnemu pozivu Ustavnega sodišča Državni zbor še vedno ni uredil. Ustavno sodišče je prav tako prikimalo Državnemu svetu glede ureditve priprave proračuna, pri katerem vlada ni obravnavala Državnega sveta kot organa, ki mu Ustava RS zagotavlja enakopraven položaj pri pripravi proračunskih dokumentov. Kljub temu smo še vedno priča izigravanju odločitev Ustavnega sodišča. 
Za poklicna funkcionarja Državnega sveta v zahtevi izpodbijani zakon tudi določa postopno pridobitev pravice do nove višje plače, pri čemer je začetek njenega izplačevanja vezan na iztek aktualnega mandatnega obdobja Državnega zbora, kar oba poklicna funkcionarja Državnega sveta postavlja v neenakopraven položaj glede na določene sekretarje in predsednike državnih organov. Predlagatelj zahteve je poudaril, da je vloga Državnega sveta kot drugega doma slovenskega parlamenta in organa zakonodajne veje oblasti ustavno varovana, kar je treba zagotavljati tudi v okviru varstva načela delitve oblasti. Kljub specifični naravi Državnega sveta, ki sicer sam ne sprejema zakonov, a ima pomembne pristojnosti, kot so na primer sodelovanje v zakonodajnih postopkih prek mnenj, odložilni veto na zakon, zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti ter zakonodajna iniciativa. Državni svet mora zaradi zaščite svojega položaja ustrezno ukrepati pred Ustavnim sodiščem. Hitra odločitev Ustavnega sodišča je izrednega pomena za zavarovanje položaja Državnega sveta, zato Državni svet predlaga, da Ustavno sodišče zadevo obravnava prednostno in zadrži izvajanje dela zakona.

Na pobudo Interesne skupine delodajalcev so državni svetniki obravnavali brez glasu proti podprli predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2., 5., 8. in 15. člena ter Priloge 2 Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in 1. člena Akta o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev. Nov sistem omrežnin po mnenju reprezentativnih delodajalskih organizacij odpira več vprašanj o skladnosti ureditve z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o oskrbi z električno energijo in pravnim redom Evropske unije. Med drugim nov model obračunavanja omrežnine ne odraža dejanskih stroškov elektrooperaterjev, iz omrežnine pa se bodo financirali tudi drugi cilji, kot je na primer t .i. »zeleni prehod«, kar je v nasprotju s pravnim redom EU in posledično tudi z Ustavo RS . Skladno z Uredbo EU številka 2019/943 morajo namreč cene, ki jih za uporabo elektroenergetskega sistema plačujejo udeleženci, odražati dejanske stroške uporabe in ne smejo vsebovati stroškov, ki podpirajo druge cilje. Poleg tega Državni svet meni, da je kršeno načelo enakosti pred zakonom, saj nov model obračunavanja omrežnine brez utemeljenega razloga, ki bi dopuščal tovrstno razlikovanje, favorizira določene skupine uporabnikov in neupravičeno obremenjuje industrijo; ne sledi načelu stroškovne ustreznosti in ne upošteva dejstva, da uporaba srednje in visokonapetostnega omrežja z vidika preobremenjenosti elektroenergetskega sistema ni problematična. Državni svet nadalje meni, da je model obračunavanja omrežnin nepregleden in vsebuje arbitrarne kaznovalne elemente, ki nimajo jasne povezave s stroški elektrooperaterjev (na primer 20 % pribitek za prekoračitev dogovorjene moči). Agencija za energijo s sprejeto metodologijo in višino tarifnih postavk posega v materijo, ki bi morala biti urejena v zakonu, zato je kršeno načelo legalitete. Odsotnost razlikovanja med uporabniki pa dodatno predstavlja poseg v pravico do zasebne lastnine in v pravico do svobodne gospodarske pobude. Državni svet ne nasprotuje reformi omrežnin kot taki, vendar pa meni, da mora biti ta izvedena na transparenten in ustavno skladen način, ki ne bo uničeval slovenskega gospodarstva, zato Ustavno sodišče poziva, da zahtevo obravnava absolutno prednostno.

Državni svet se je seznanil s Stališčem Republike Slovenije k zadevi Prihodnost evropske konkurenčnosti: poročilo Maria Draghija, ki ga podpira. Sledila je obravnava treh posvetov, katerih organizator ali so-organizator je bil Državni svet RS oziroma v njegovem okviru pristojna komisija: Strateške usmeritve športa v prihodnjem obdobju, Zagotavljanje pravice do varnega in vzpodbudnega učnega okolja v osnovni šoli in Slovenija in Cern: priložnosti za znanost, gospodarstvo in mednarodni ugled (zaključke vseh treh posvetov je predstavil državni svetnik dr. Radovan Stanislav Pejovnik).

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji sprejel sklep o prevzemu častnega pokroviteljstva nad projektom Harmonija generacij, ki združuje ljudi vseh starosti in predstavlja največji in najbolj množičen medgeneracijski projekt v Sloveniji.

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je DS RS na plenumu obravnaval:

• pobudi državnega svetnika Marka Lotriča v zvezi s sistemom dodeljevanja štipendij za deficitarne poklice. Pobudi se glasita: »Podlage za dodelitev štipendij za deficitarne poklice naj se prilagodi tako, da bo možno v okviru vsakoletnega javnega razpisa Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije dodeliti štipendijo za deficitarne poklice večjemu številu prosilcev za pridobitev štipendije za deficitarne poklice (1.300 osebam), čemur naj sledijo tudi temu namenjena finančna sredstva,« in »Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2025/2026, ki je bil objavljen 31. 1. 2025, naj se spremeni na način, da se zgornjo mejo možnega števila dodeljenih štipendij za deficitarne poklice dvigne na 1.300 prejemnikov, pri čemer naj se po potrebi ustrezno poveča vrednost razpisa, da se prepreči morebiten negativen vpliv povečanega števila štipendij na trenutno predvideno višino štipendije (123,46 evra/prejemnika, ob upoštevanju uskladitev v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji)«. Predlagatelj je opozoril, da so štipendije za deficitarne poklice namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest ter da zgolj zanašanje na tujo delovno silo ne predstavlja celovite rešitve. Državni svetniki so pobudi, naslovljeni na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, podprli;
• pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš za spremembo petega odstavka 2. člena Zakona o nevladnih organizacijah na način, da bo Mladinskemu svetu Slovenije omogočena pridobitev statusa nevladne organizacije. Predlagateljica je pojasnila, da je bil Zakon o nevladnih organizacijah sprejet z namenom krepitve prispevka nevladnih organizacij k družbeni blaginji, kohezivnosti, solidarnosti, demokratični pluralnosti in trajnostno naravnanemu razvoju. V petem odstavku 2. člena ZNOrg določa negativno izjemo, in sicer, da nevladna organizacija ne more, kljub izpolnjevanju pogojev, postati Mladinski svet Slovenije po zakonu, ki ureja mladinske svete. Mladinski svet Slovenije, ki združuje 13 organizacij in s tem več kot 50.000 mladih po Sloveniji, starih od 15 do 29 let, je prepoznan kot ključni predstavnik in zagovornik mladih na nacionalni ravni in kot tak aktivno sodeluje v vladnih delovnih skupinah ter prispeva k oblikovanju različnih družbenih in političnih ukrepov, ki naslavljajo potrebe in interese mladih. Poudarila je, da bi morala biti krepitev mladinskega dela in mladinskega sektorja ter s tem podpora mladim pri njihovi participaciji ena izmed osrednjih vrednot naše družbe, zato je treba spremeniti ZNOrg na način, da bo tudi MSS omogočena pridobitev statusa nevladne organizacije, kar bo olajšalo njegovo delo in krepilo celoten mladinski sektor v Sloveniji. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za javno upravo RS, podprli;
• pobudo državnega svetnika Marka Lotriča v zvezi s sistemom helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji in vprašanje glede porabe sredstev iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost na področju zdravstva. Predlagatelj poziva, da se sistem helikopterske nujne pomoči organizira tako, da bo jasno, da slednji v osnovi, vključno z infrastrukturo letalskih baz, sodi v okvir zdravstvenega sistema in pod pristojnost Ministrstva za zdravje RS, ne pa pod okrilje Slovenske vojske ali Policije. Predlagatelj je pojasnil, da bi izključna pristojnost Ministrstva za zdravje nad tem področjem pomenila, da bi se to področje moralo izvzeti iz Načrta aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči, o načinu izvajanja sistema pa bi moral odločati minister, pristojen za zdravje. Lotrič nadalje predlaga, da se število baz za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči poveča na tri, kar bi omogočilo dostop v največ 20 do 30 minutah, ter da se za izvajanje helikopterske nujne pomoči nameni vsa razpoložljiva sredstva, ki jih ima na voljo država, in vsa možna evropska kohezijska sredstva (tudi s prerazporeditvijo namena koriščenja). Vprašanje, ki ga zastavlja Lotrič, se glasi: »Za katere ukrepe in investicije so bila do sedaj porabljena sredstva za področje zdravstva iz naslova nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), v kakšnem obsegu ter kakšne naložbe so iz tega naslova načrtovane v prihodnje in ali vključujejo tudi investicije v sistem HNMP?« Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Policijo, Ministrstvo za zdravje RS, Ministrstvo za obrambo RS in Ministrstvo za infrastrukturo RS, ter vprašanje, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje RS in Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, podprli;
• vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča glede ureditve odškodninske odgovornosti za omejitve in druge posege v zasebno lastninsko pravico na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v predlaganem obsežnem zakonodajnem paketu na področju kmetijstva in gozdarstva. Vprašanji se glasita: »Kako je oziroma bo v predlaganem zakonodajnem paketu za kmetijstvo in gozdarstvo urejena odškodninska odgovornost za omejitve in druge posege v zasebno lastninsko pravico lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč?« in »Ali so predvidene omejitve oziroma posegi v zasebno lastnino zasnovani na podlagi strokovnih študij in analiz, ki utemeljujejo javni interes, in če da, na katerih, ali pa gre zgolj za politične odločitve brez ustrezne strokovne podlage?«. V obrazložitvi je predlagatelj poudaril, da je Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru svojega dela že večkrat izpostavila vprašanja upravičenosti posegov v zasebno lastnino na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter opozorila na neustrezno ureditev odškodninske odgovornosti države do lastnikov, katerih lastninska pravica je zaradi zakonodajnih ukrepov, utemeljenih s t. i. »javnim interesom«, znatno omejena. Državni svetniki so vprašanji, naslovljeni na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, podprli.

Predlagana tretja točka dnevnega reda Predlog zakona o medijih (ZMed-1) - druga obravnava, je bila na predlog Interesne skupine lokalnih interesov, umaknjena z dnevnega reda seje.

Zaradi tehničnih težav seje Državnega sveta RS ni bilo mogoče sprejemati v prenosu, za kar se opravičujemo in prosimo za razumevanje.

Foto: Benjamin Beci/DS.