Ljubljana, 11. november 2025 – Državni svetniki so na 33. redni seji med drugim obravnavali vrsto pobud, predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026, dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027, predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027, dopolnjen predlog Zakona o kmetijstvu, dopolnjen predlog novele Zakona o kmetijskih zemljiščih, dopolnjen predlog novele Zakona o ohranjanju narave ter dopolnjen predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva.
Državni svetniki Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2026 (DP2026-A) niso podprli. Po oceni Državnega sveta je predlog premalo razvojno naravnan, nepravično razporeja sredstva, pretirano povečuje javno porabo in zadolževanje, zanemarja potrebe občin, kmetijstva in podeželja ter ne zagotavlja finančne stabilnosti države.
- Državni svet opozarja, da proračunski dokument ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave, kar ogroža izvajanje zakonskih nalog občin in uresničevanje razvojnih projektov. Prenizka povprečnina občine sili, da manko sredstev pokrivajo z lastnimi viri (npr. NUSZ), kar zmanjšuje njihovo razvojno uspešnost in s tem razvoj države. Izpostavljeno je bilo pomanjkanje sredstev za predšolsko in šolsko vzgojo, kulturo in šport, zlasti za investicije v vrtce, osnovne šole, kulturne spomenike in športne objekte, pa tudi za javne zavode, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo.
- Državni svet zaskrbljeno ugotavlja, da je predvideno zmanjšanje proračuna za kmetijstvo za približno 100 milijonov evrov v primerjavi z letom 2025, predvsem na področju razvoja podeželja. Opozarja, da bo to vodilo v nadaljnji upad samooskrbe pri mesu in mleku. V proračunu je po oceni Državnega sveta premalo sredstev za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, cepljenje živali in varstvo zdravja rastlin, poleg tega ni zagotovljenih sredstev za razvoj namakalnih sistemov. Izpostavljeno je bilo tudi, da imajo naravovarstvene nevladne organizacije bistveno več sredstev kot kmetijske, kar državni svetniki ocenjujejo kot nesorazmerno.
- Državni svet izraža zaskrbljenost zaradi visokega proračunskega primanjkljaja (2,1 milijarde evrov oz. 2,9 % BDP) in visoke ravni zadolževanja. Obresti na dolg države že presegajo milijardo evrov letno, dodatna obremenitev zaradi t. i. božičnice pa v primanjkljaju sploh še ni zajeta. Po oceni Državnega sveta to kaže, da država ne zna ustrezno omejiti porabe glede na prihodke, dodatno zadolževanje pa je v trenutni gospodarski situaciji neodgovorno, kar opozarja tudi Fiskalni svet.
- Poleg tega Državni svet izpostavlja zgolj 50-odstotno indeksacijo dohodninske olajšave, ki jo ocenjuje kot neustrezno, ter poudarja nujnost usklajevanja socialnih transferjev z inflacijo. Opozarja tudi na nejasno razporeditev sredstev za dolgotrajno oskrbo, saj se ta evidentirajo le v okviru Ministrstva za solidarno prihodnost in ne več tudi pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer so se do zdaj zbirala sredstva za kritje storitev dolgotrajne oskrbe.
Državni svet Republike Slovenije prav tako ni podprl Dopolnjenega predloga proračuna za leto 2027 (DP2027). Po oceni državnih svetnikov dopolnjen predlog proračuna ne odpravlja ključnih pomanjkljivosti, na katere je Državni svet opozoril že v okviru obravnave predloga proračuna za leto 2026, saj ne prinaša sprememb, ki bi zagotovile večjo fiskalno odgovornost, razvojno naravnanost in dolgoročno stabilnost javnih financ.
- Poleg opozoril glede neustreznega financiranja lokalne samouprave, zmanjševanja sredstev za področje kmetijstva in nepreglednega zbiranja sredstev za dolgotrajno oskrbo, Državni svet opozarja na vztrajno visoko raven zadolževanja države in hitro naraščajoče obresti, ki že presegajo milijardo evrov letno. Izpostavlja, da se država skoraj v celoti zadolžuje na domačem finančnem trgu, čeprav bi bili pogoji na tujih trgih ugodnejši. Opozarja tudi, da vsi predvideni odhodki še niso vključeni v proračun, zato se lahko primanjkljaj še poveča. Državni svet poudarja, da bi morala država več pozornosti nameniti racionalizaciji porabe in dolgoročni vzdržnosti javnih financ.
- Na osnovi argumentov, navedenih v mnenjih k Predlogu sprememb proračuna za leto 2026 (DP2026-A) in k Dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2027 (DP2027), Državni svet tudi Predlogu zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (ZIPRS2526) ni izrekel podpore. Četudi je bil Državni svet seznanjen z že podpisanim sporazumom med predstavniki združenj občin in ministroma za javno upravo in finance, s katerim je bila med drugim dogovorjena višja povprečnina (835 evrov), vztraja pri svojih opozorilih glede neustrezne višine povprečnine, kot je trenutno predvidena v predlogu ZIPRS2627 (810 evrov), vse dokler se prej navedenega dogovora ne implementira s popravkom predloga ZIPRS2627 v nadaljevanju zakonodajnega postopka.
Državni svet je odrekel podporo tudi Dopolnjenemu predlogu zakona o kmetijstvu (ZKme-2) – druga obravnava. Po oceni državnih svetnikov dopolnjen predlog zakona kot nov temeljni sistemski zakon v trenutni obliki ne zagotavlja dovolj jasnih in učinkovitih rešitev za trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, prehransko samooskrbo in zmanjšanje administrativnih ovir.
- Z zakonodajo, ki ureja področje kmetijstva, bi se moralo kmete zaščititi in jim olajšati delo, ne pa jih dodatno obremenjevati z novimi upravnimi zahtevami. Kljub nekaterim pozitivnim rešitvam, kot so krepitev položaja mladih kmetov, uvedba pojma družinske kmetije, podpora območjem z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter spodbujanje generacijske prenove, medgeneracijskega sodelovanja in trajnostnega razvoja kmetijstva, dopolnjen predlog zakona ne odpravlja ključnih izzivov slovenskega kmetijstva, predvsem preobsežne birokracije, ki zlasti mlade odvrača od kmetovanja.
- Prva stopnja predelave kmetijskih pridelkov ni priznana kot osnovna kmetijska dejavnost, kar povzroča dodatne administrativne obremenitve. Sestava Sveta za kmetijstvo in podeželje ter Sveta za znanje, inovacije in razvoj v kmetijstvu ne odraža razmerja med glavnimi interesnimi skupinami, kar omejuje vpliv kmetov pri oblikovanju politik. Dopolnjen predlog zakona ne določa jasnih meril za pravično razporeditev sredstev, kar lahko prizadene male družinske kmetije, zlasti v gorskih in hribovitih območjih.
- Sistem financiranja ekološkega kmetovanja pogosto ne spodbuja dejanske pridelave hrane, temveč predvsem povečuje površine z oznako ekološke rabe, kar ni usklajeno s ciljem prehranske samooskrbe. Državni svet opozarja, da ukrepi zelenega prehoda ne smejo ogrožati kmetijske proizvodnje in prehranske varnosti. Nesorazmerno obremenjevanje kmetijstva v okviru politik zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ob hkratnem nezadostnem naslavljanju drugih sektorjev (letalstvo, tranzit, pomorski promet, turizem) ni sprejemljivo.
- Dopolnjen predlog zakona vzpostavlja pravno podlago za izdajo upravnih odločb s pomočjo sistemov umetne inteligence. Državni svet poudarja, da mora biti v primerih odločanja o pravicah in obveznostih posameznika zagotovljen človeški nadzor nad končno odločitvijo.
- Dopolnjen predlog zakona je bil pripravljen v razmeroma kratkem času, številne vsebine pa so prepuščene podzakonskim aktom, kar zmanjšuje pravno jasnost, preglednost in sistemsko stabilnost. Dodatno Državni svet opozarja, da je jasna definicija “aktivnega kmeta” nujna za učinkovito dodeljevanje podpor in preprečevanje neupravičenih zavrnitev.
Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H) – druga obravnava je Državni svet podprl.
- Državni svet ocenjuje, da predlog zakona prinaša več rešitev, ki predstavljajo napredek pri učinkovitejšem upravljanju kmetijskih zemljišč, prostorskem načrtovanju in krepitvi prehranske varnosti države. Hkrati izpostavlja nekatere sistemske pomanjkljivosti, ki izhajajo iz parcialnih interesov in pomanjkljive strokovne usklajenosti ter predlaga metodološko posodobitev sistema bonitetnih ocen.
- Državni svet jasno poudarja, da je primarna funkcija kmetijskih zemljišč pridelava hrane. Ne more prezreti pomisleka, da je bil predlog zakona v veliki meri pripravljen zaradi ureditve umeščanja fotonapetostnih naprav v prostor in vzpostavitve pravne podlage za agrofotovoltaiko. Pri tem poudarja, da bi moral biti temeljni namen predloga zakona celovito varovanje kmetijskih zemljišč kot strateškega naravnega vira Republike Slovenije, ne pa iskanje kompromisov za energetske projekte ali uvajanje parcialnih rešitev.
- Državni svet pozdravlja štiri ključne vsebinske rešitve dopolnjenega predloga zakona: ureditev sistema določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč z enotno strokovno podlago MKGP, zvišanje odškodnin za spremembo namembnosti z metodološko utemeljeno strokovno podlago, razširitev kroga investitorjev za namakalne sisteme ter omogočanje gradnje objektov za kmetijske namene pod določenimi pogoji.
- Državni svet med drugim predlaga vzpostavitev centralnega registra kmetijskih zemljišč, iz katerega bo razviden njihov status in sprememba namenske rabe. Strinja se, da mora zakon omogočiti prednostni dostop slovenskih kmetov, zlasti mladih, do kmetijskih zemljišč, da se zagotovi generacijska prenova kmetijstva, kar izpostavljata Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Sindikat kmetov Slovenije (SKS). SKS predlaga vzpostavitev posebnega finančnega sklada za preselitve in širitev kmetij iz urbanih območij na podeželje, financiran iz odškodnin za spremembo namembnosti, pri čemer Državni svet poudarja, da morajo biti sredstva namensko porabljena izključno za ohranjanje in razvoj kmetijskih zemljišč.
- Državni svet ugotavlja, da pristojna komisija Državnega sveta odločno nasprotuje umeščanju fotonapetostnih naprav na kmetijska zemljišča, saj takšni projekti pomenijo trajno izgubo pridelovalnih površin in so v nasprotju z načelom prehranske suverenosti in cilji trajnostne rabe naravnih virov. Pristojna komisija Državnega sveta poudarja, da je primarna funkcija kmetijskih zemljišč pridelava hrane, zato njihova raba za energetske namene ni dopustna niti v obliki t. i. agrofotovoltaike.
- Državni svet podpira gradnjo objektov za kmetijske namene, kot so vinske kleti, skladišča, zbirni in hladilni centri, ob ustreznem nadzoru nad namensko rabo zemljišč, ter širitev kroga investitorjev za gradnjo namakalnih sistemov. Hkrati opozarja, da morajo energetski in investicijski interesi slediti strateški prioriteti ohranjanja kmetijskih zemljišč kot omejenega in strateško pomembnega vira.
Državni svet je podprl Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) – druga obravnava, saj prinaša ključne izboljšave za varstvo narave, varnost prebivalcev in trajnostni lokalni razvoj.
- Nova ureditev zagotavlja učinkovito interventno ukrepanje ob neposredni ogroženosti zaradi velikih zveri, vključno z jasnim protokolom klicev, odzivom upravljavcev lovišč, odločitvami ministrstva o odstrelu ter usklajenim delovanjem policije.
- Poleg tega dopolnjen predlog zakona ureja upravljanje zavarovanih območij, omogoča neposredno upravljanje znotraj ministrstva in občin ter širi predkupno pravico države na izbrane dele Natura 2000. Uvaja tudi strožji nadzor zaračunavanja vstopnin, pri čemer so občine vključene kot prejemnice 25 % prihodkov, s čimer se zagotavlja namenska uporaba sredstev za vzdrževanje, urejanje in varovanje teh območij.
- Dopolnjen predlog zakona poenostavlja administrativne postopke, vzpostavlja informacijski sistem za naravo, ureja vožnjo v naravi, nadzor invazivnih tujerodnih vrst ter določa odgovornosti pristojnih organov.
- Državni svet se je seznanil, da je zainteresirana Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozorila na potrebo po zaščiti lastninske pravice in omejitvi predkupne pravice, širšo opredelitev neposrednega ogrožanja zveri, ki vključuje rejno živino in premoženje, pravično breme odstranjevanja invazivnih vrst, varstvo kmetijskih površin ter prepoved postavljanja fotonapetostnih sistemov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
- Državni svet poudarja nujnost trajnostnega upravljanja naravnih virov, urejenosti vožnje z motornimi vozili v naravi, poenoteno upravljanje zavarovanih območij, aktivnega vključevanja lokalnih skupnosti ter zagotavljanja stabilnega financiranja iz prihodkov od vstopnin. Skupno ocenjuje, da dopolnjen predlog zakona naslavlja ključne izzive lokalnih skupnosti, varstva narave in upravljanja zavarovanih območij, hkrati pa ohranja ravnotežje med javnim interesom in pravicami lastnikov zemljišč.
Državni svet mnenja k Dopolnjenemu predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) – druga obravnava, ni sprejel.
Državni svet je na 33. seji odločil, da plaketo Državnega sveta Republike Slovenije, s podelitvijo katerih Državni svet vsako leto obeleži mednarodni dan prostovoljstva 5. december v letu 2025 prejmejo (po abecednem vrstnem redu priimkov): Branko Bertoncelj, dr. Viktorija Bevc, Aleš Erjavec, Andrej Jernej, Kristina Kovač, Jožef Kramberger, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Mira Muršič Klenar, Miran Podojsteršek, Bernarda Poklukar Novak, Ivan Potočnik, Stojan Rozman, Slovensko društvo Hospic, Rok Šušel in Jožef Urleb.
Plakete se podeli posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe, kot izraz sodelovanja Državnega sveta in civilne družbe pri širjenju in razvoju prostovoljstva. Slavnostna podelitev plaket bo 5. decembra 2025 v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
- pobudo državnega svetnika Danijela Kastelica za zagotovitev rednega izvajanja zdravniških pregledov za voznike invalide.
Pobuda se glasi: Nemudoma naj se zagotovi redno izvajanje zdravniških pregledov za pridobitev ali podaljšanje vozniških dovoljenj za voznike invalide, med drugim: na podlagi dodatnih pooblastil izvajalcem zdravstvene dejavnosti za opravljanje navedenih storitev z namenom decentralizacije izvajanja storitev za voznike invalide; na podlagi izvajanja celovite rehabilitacije invalidov z vključevanjem zdravniških pregledov za pridobitev vozniškega dovoljenja v že obstoječi proces rehabilitacije ob nastanku invalidnosti ter s spremembo Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (Uradni list RS, št. 14/18, 17/22 in 101/24) na način, da se uvede razliko med prvim zdravstvenim pregledom in nadaljnjimi kontrolnimi pregledi.
Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli;
- pobudi državnega svetnika Branka Tomažiča za povečanje nadzora nad pešci v cestnem prometu in izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Pobudi se glasita: 1. Ministrstvo za infrastrukturo naj v sodelovanju s Policijo in Javno agencijo RS za varnost prometa okrepi nadzor nad ravnanjem pešcev v cestnem prometu po veljavnih določbah Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo, 161/21 – popr., in 22/25; v nadaljevanju: ZPrCP), s poudarkom na doslednem izvajanju in sankcioniranju primerov, ko se pešci pred prečkanjem ceste ne prepričajo o varnosti prehoda oziroma z neprevidnim ravnanjem ogrožajo sebe ali druge udeležence v prometu. 2. Ministrstvo za infrastrukturo naj v sodelovanju s Policijo in Javno agencijo RS za varnost prometa pripravi spremembo ZPrCP in ustreznih podzakonskih aktov, s katero bi se določilo, da morajo kolesarji in uporabniki električnih skirojev imeti pri vožnji stalno prižgane sprednje in zadnje luči oziroma ustrezna odsevna telesa, ne glede na del dneva ali zmanjšano vidljivost.
Državni svetniki so pobudi, naslovljeni na Ministrstvo za infrastrukturo, podprli;
- pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča in Dušana Strnada glede načrtovanja in izvajanja ukrepov za krepitev konkurenčne sposobnosti in razvojne moči občin z območja Kočevsko-ribniške subregije in jugovzhodnega dela Osrednje Slovenije.
Pobuda, ki je nastala na osnovi regijskega obiska občin 22. volilne enote - Kočevsko-ribniške subregije in občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje - 14. januarja 2025, se glasi:
Vlada Republike Slovenije naj pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za razvoj Kočevsko-ribniške subregije ter jugovzhodnega dela Osrednje Slovenije sledi naslednjim predlogom in pričakovanjem občin in gospodarstva:
- Vlada in pristojna ministrstva naj zaradi počasnega napredka pri izvajanju infrastrukturnih projektov na trasi 3.a razvojne osi prepoznajo ta projekt kot prednostni državni oziroma regionalni razvojni projekt ter zagotovijo dodatna sredstva in ustrezno podporo za pospešitev vseh postopkov in čimprejšnjo izvedbo ključnih del, vključno z umestitvijo obvoznice Škofljica, preureditvijo državne ceste skozi Škofljico v širšo prometno povezavo in modernizacijo železniških in cestnih povezav, ki bodo zagotovile boljšo prometno dostopnost in povezanost Kočevsko-ribniške subregije s središčem države.
- Vlada naj pripravi in izvede celovit nabor ukrepov za izboljšanje varnostnih, socialnih in integracijskih razmer v občinah z romsko populacijo ter z doslednim izvajanjem zakonskih predpisov zagotovi večjo varnost vseh prebivalcev, zmanjša napetosti med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo ter ustvari pogoje za učinkovitejše vključevanje pripadnikov romske skupnosti v izobraževanje, zaposlitev in širše družbeno okolje.
- Javni razpisi, tudi v okviru Dogovorov za razvoj regij, naj se oblikujejo tako, da bodo tudi manjše občine imele realno možnost pridobivanja sredstev za izvedbo projektov, ki zagotavljajo osnovne življenjske pogoje in predstavljajo temelj za kakovostno življenje prebivalcev.
- Vlada naj zagotovi zadostna finančna sredstva in ustrezne mehanizme za podporo občinam pri načrtovanju in gradnji novih vrtcev in osnovnih šol v občinah, kjer hitra rast prebivalstva presega zmogljivosti obstoječih javnih storitev.
- Vlada naj pripravi sistemske rešitve in občinam zagotovi zadostna finančna sredstva za ureditev lastninskih razmerij kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo preko zemljišč v zasebni lasti, ter s tem omogoči učinkovitejše in hitrejše reševanje lastninskih razmerij na teh cestah.
- Z izvedbo ustreznih programov, razpisov in subvencij naj se zagotovi polna širokopasovna internetna pokritost tudi v najbolj odročnih in manj poseljenih območjih JV Slovenije ter s tem zmanjša digitalni primanjkljaj ter omogoči enake razvojne priložnosti za vse prebivalce.
- Proučijo naj se možnosti za izboljšanje sistema financiranja rednega vzdrževanja in izvajanja zimske službe v občinah z majhnim številom prebivalcev in obsežnim cestnim omrežjem ter zagotovijo dodatna namenska sredstva za te občine. Posebna pozornost naj bo namenjena obmejnim in demografsko ogroženim občinam, kjer so stroški izvajanja zimske službe na prebivalca večkrat višji od državnega povprečja.
- Vlada in pristojno Ministrstvo za solidarno prihodnost naj v sodelovanju z Občino Osilnica zagotovita, da se obstoječi objekt Doma starejših Osilnica ne poruši, temveč ohrani do dokončne izgradnje novega doma oziroma do vzpostavitve nadomestne institucionalne oskrbe v občini. Ob tem naj se preverijo tehnične možnosti za prenovo ali postopno rekonstrukcijo obstoječega objekta, s čimer bi se omogočilo čimprejšnje zagotavljanje nujnih kapacitet za oskrbo starejših oseb na območju Kočevsko-ribniške subregije.
- Vlada naj pristopi k prilagoditvi ureditve aglomeracij v Sloveniji in Evropski komisiji predloži utemeljitev, da standard 2.000 populacijskih enot ni primeren za slovenske razmere. Hkrati naj se vzpostavijo mehanizmi, ki bodo omogočili lažjo uporabo malih ali lokalnih čistilnih naprav v manjših aglomeracijah, kjer centralni sistem ni tehnično ali finančno izvedljiv. Z obstoječimi viri financiranja občine ne bodo mogle zgraditi kanalizacij po vseh predpisanih aglomeracijah do zakonsko predpisanih rokov, zato naj Vlada zagotovi sistemski vir financiranja samo za ta namen.
- Pripravi in izvede naj se celovit program za razvojno prenovo obmejnih območij, zlasti v demografsko ogroženih občinah, kot so Kostel, Osilnica in Loški Potok. Program naj vključuje ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje naseljevanja, ohranjanje delovnih mest, razvoj podjetništva in izboljšanje dostopa do javnih storitev ter infrastrukture.
Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli;
- pobudo državnega svetnika Marka Lotriča glede ponovljenega Javnega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko - Šaleški premogovni regiji v okviru Sklada za pravični prehod v obdobju 2025 - 2028 (SPP produktivne naložbe 2025 - 2028).
Pobuda se glasi: V okviru ponovljenega Javnega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko - Šaleški premogovni regiji v okviru Sklada za pravični prehod v obdobju 2025–2028 (SPP produktivne naložbe 2025–2028) naj se spremeni pogoje dodeljevanja pomoči za vlagatelje v delu, ki se nanaša na sofinanciranja investicij za mlajša podjetja (razpisni SKLOP 2), z namenom bolj pravične razdelitve pomoči v skladu z namenom in cilji javnega razpisa.
Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, podprli;
- pobudo državnega svetnika Leopolda Pogačarja za pospešitev postopkov priprave in sprejema uredb o vodovarstvenih območjih za vodne vire v občinah Žirovnica in Jesenice.
Pobuda se glasi: Ministrstvo za naravne vire in prostor naj pospeši postopek priprave uredb o vodovarstvenih območjih za vodna vira Završnica in Ajdna v občini Žirovnica in za vodna vira Kočna in Peričnik v občini Jesenice. Pri tem naj: aktivno vključi občini Žirovnica in Jesenice ter upravljavca JEKO, d. o. o., v proces priprave osnutkov uredb, saj razpolagajo z neposrednimi podatki o lokalnih pogojih in morebitnih tveganjih; upošteva posodobljene strokovne kriterije za določitev vodovarstvenih pasov ter najnovejša hidrogeološka in mikrobiološka spoznanja; posreduje občinama in upravljavcu JEKO, d. o. o., informacijo o okvirnem terminskem načrtu priprave uredb, skupaj z morebitnimi strokovnimi podlagami, ki so že v pripravi.
Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za naravne vire in prostor, podprli;
- pobudo državnega svetnika Mateja Slaparja za prostorsko umestitev dodatne povezovalne ceste Kamnik- Drnovo - Suhadole-Vodice po južni strani poslovne cone Komenda.
Pobuda se glasi: Pristopi naj se k prostorski umestitvi in pripravi državnega prostorskega načrta za dodatno povezovalno cesto Kamnik–Drnovo–Suhadole–Vodice, in sicer po južni strani poslovne cone Komenda, znotraj že rezerviranega in vzdrževanega 20-metrskega pasu, v katerem je zgrajen plinovod.
Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za naravne vire in prostor, podprli;
- vprašanja in pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z varnostnim incidentom vdora v informacijski sistem prek Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Vprašanja glasijo: Kako je bil sistem Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: UVHVVR) varovan pred 29. 10. 2025, kdaj je bila nazadnje izvedena celovita varnostna revizija sistemov, kdo je izvajal nadzor nad kibernetsko varnostjo ter zakaj je bila javnost o incidentu obveščena šele osem dni po zaznavi? Ali so bile za ključne evidence kmetijskega resorja (Register kmetijskih gospodarstev, Register rejnih živali, KMG-MID, evidence prejemnikov subvencij, register hišnih živali in povezane zbirke) predhodno izvedene ocene tveganj in ocene učinkov glede varstva osebnih podatkov ter ali se vodi revizijska sled vpogledov in dostopov do teh zbirk? Ali nepooblaščen dostop predstavlja sistemsko tveganje za delovanje uradnih evidenc, ki so podlaga za upravne postopke in nadzor v okviru nalog Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v akreditiranem sistemu upravljanja in kontrole SKP? Katere konkretne zaščitne, kompenzacijske in podporne ukrepe bodo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP), UVHVVR in drugi pristojni organi izvedli za zaščito identitet 873.201 prizadetih oseb, vključno s proaktivnim obveščanjem, vzpostavitvijo podporne točke za prizadete in mehanizmi za zaznavanje morebitnih zlorab? Kakšna je razmejitev pristojnosti, odgovornosti in operativnih koordinacijskih mehanizmov med upravljavci evidenc na področju kmetijstva ter nacionalnimi organi za kibernetsko varnost (Urad Vlade RS za informacijsko varnost, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, SIGOV-CERT, Policija) ter kako so ti mehanizmi delovali v konkretnem primeru, glede na dejstvo, da UVHVVR nepooblaščenega vdora ni zaznal sam, temveč je bil o njem obveščen s strani Informacijskega pooblaščenca?
Pobude se glasijo: 1. Zagotoviti je treba varnost informacijskih sistemov in registrov v pristojnosti kmetijskega resorja, vključno s preverjanjem odpornosti na vdore, upravljanjem dostopov in sledljivostjo vpogledov. 2. Pristojni organi naj neposredno seznanijo prizadete posameznike z njihovimi pravicami, možnostmi zaščite in postopki ukrepanja v primeru morebitnih zlorab osebnih podatkov ter zagotovijo podporni mehanizem za prijavo in spremljanje posledic incidenta. 3. O incidentu in sprejetih varovalnih ukrepih je treba seznaniti pristojne institucije Evropske unije, da se ohrani zaupane v nacionalne upravljavske in kontrolne sisteme ter nemoteno izvajanje ukrepov Skupne kmetijske politike. 4. Pripravi naj se celovita ocena izpostavljenosti in kibernetske odpornosti primerljivih informacijskih sistemov in uradnih evidenc v drugih resorjih državne uprave, vključno z ugotovitvami o morebitnih ranljivostih ter s pregledom že sprejetih oziroma načrtovanih ukrepov za njihovo odpravo. Okrepiti je treba tudi usposabljanje javnih uslužbencev, ki upravljajo uradne evidence, in povečati stopnjo ozaveščenosti o varovanju osebnih podatkov.
Državni svetniki so vprašanja in pobude, naslovljene na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podprli.
***
