Ljubljana, 25. avgust 2025 - Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jo vodi državni svetnik Dušan Strnad, se je na 52. seji seznanila s Poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2024 in Letnim poročilom Agencije za energijo za leto 2024. Obe poročili je ocenila kot strokovno dobro pripravljeni. Po mnenju komisije obe poročili zagotavljata jasen vpogled v stanje na področju energetike v Sloveniji oziroma v delo Agencije za energijo.
V predstavitvi obeh dokumentov je direktorica Agencije za energijo Duška Godina izpostavila, smo lani beležili najvišjo vrednost proizvedene električne energije v hidroelektrarnah po letu 2014, kar je vplivalo na visoko pokritost porabe z domačo proizvodnjo, ta je bila kar 97 %. Povečala se je tudi proizvodnja v sončnih elektrarnah, in sicer za skoraj 25 % glede na leto 2023. Obratovalo je že 60.245 proizvodnih naprav za samooskrbo, kar 35 % več kot leta 2023, in delež odjemalcev, ki so hkrati tudi proizvajali električno energijo, se je povečal na 6,2 %.
Cene električne energije so bile tudi v letu 2024 regulirane, zato je bila oskrba za gospodinjske odjemalce še vedno precej cenejša od povprečja EU. Dobavitelji so svoje ponudbe oblikovali praktično na ravni zamejenih cen, akcijskih ponudb ni bilo, potencialni prihranki ob zamenjavi dobavitelja so bili minimalni. V zadnjih treh letih je bilo rekordno nizko število menjav dobaviteljev energentov v primerjavi z leti, ko je maloprodajni trg deloval pod konkurenčnimi pogoji.
Komisija je bila seznanjena, da se je agencija leta 2024 soočala z izjemno povečanim obsegom dela na skoraj vseh področjih delovanja ter prizadevanji za dokončno uveljavitev ene pomembnejših strukturnih reform na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Kljub vsem izzivom je uspešno in stroškovno učinkovito izpolnila vse načrtovane in nenačrtovane naloge.
Na vprašanje komisije glede posledic reforme na področju metodologije obračunavanja omrežnine za elektrooperaterje je direktorica Agencije za energijo pojasnila, da agencija ni pričakovala tako zaostrene situacije ob prenovi metodologije, so se pa razmere po zaključku zimske sezone nekoliko umirile. Prenovljena metodologija je prinesla z vidika manjšega obremenjevanja omrežja stroškovno ugodne učinke. Zdaj so v javni obravnavi nove spremembe metodologije, ki so odraz bolj dinamične narave dela akterjev (elektrooperaterjev, odjemalcev in agencije), kar je tudi posledica večjega obsega razpoložljivih podatkov, vse več obnovljivih oz. volatilnih virov energije v sistemu, povečane porabe in obremenitve omrežja. Ob spremljanju obremenitev omrežja in cenovnih signalov v višji sezoni se bo tudi v prihodnje metodologija posodabljala z namenom doseganja zniževanja konice v obdobju, ko je omrežje najbolj obremenjeno.
Glede na razpad elektroenergetskega sistema na Iberskem polotoku aprila 2025 se je komisija spraševala, ali bi lahko do podobnega dogodka prišlo tudi v Sloveniji, zlasti ob upoštevanju naraščajočega deleža obnovljivih virov energije. Zanimalo jo je, ali so bile v Sloveniji opravljene kakšne analize morebitnih tveganj za nastanek takšnega dogodka. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da so ta dogodek podrobno spremljali vsi pristojni akterji, pri čemer je sistemski operater prenosnega omrežja ELES pripravil analizo o možnih vzrokih oziroma verjetnosti pojava podobnega dogodka v Sloveniji. Agencija sama ne razpolaga s podatki, ki bi omogočali izvedbo takšnih analiz. Ob tem je bilo poudarjeno, da povečana vključitev obnovljivih virov zaradi njihove volatilnosti in značilnosti delovanja v omrežju predstavlja tveganje v vseh državah z intenzivnim priključevanjem njihovega deleža v sistem, pri čemer pa Slovenija za zdaj ne beleži tako izrazitega prirasta obnovljivih virov energije kot Španija.
Komisija se je seznanila tudi z zaključki posveta Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek, ki ga je na pobudo Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn organizirala 2. junija 2025. Posvet je bil namenjen soočenju različnih pogledov na izzive umeščanja vetrnih elektrarn v slovenski prostor ter spodbuditvi premisleka, ali Slovenija potrebuje vetrne elektrarne za doseganje ciljev energetskega prehoda in podnebne nevtralnosti, in, ali je obstoječa zakonodaja, ki javni interes za pridobivanje električne energije postavlja pred varstvom narave, ustrezna in uravnotežena. Na podlagi razprave na posvetu je bilo oblikovanih 13 zaključkov, ki so jih podrobneje predstavili predstavniki Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn.
Na posvetu so razpravljavci med drugim opozorili na pomanjkanje dolgoročne strategije in družbenega soglasja o mešanici nizkoogljičnih virov. Ocenili so, da uvrščanje projektov OVE med »projekte prevladujočega javnega interesa« slabi položaj občin in omejuje pravico javnosti do učinkovite participacije. Izpostavljeno je bilo, da mora država nemudoma uvesti moratorij na umeščanje vetrnih elektrarn, dokler ne bo vzpostavljen celovit in z Ustavo skladen pravni okvir, ki bo uredil vprašanja minimalnih odmikov vetrnih turbin od bivališč. Nujno je prenoviti Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (z upoštevanjem nizkofrekvenčnega slišnega zvoka ter neslišnega infrazvoka) ter vzpostaviti mehanizme in pravna sredstva za dejansko vključevanje javnosti in civilne družbe v vseh fazah postopkov. Prav tako je bilo poudarjeno, da mora biti javnost vključena že v pripravo strateških dokumentov, presojo alternativnih rešitev in idejnih zasnov projektov. Vloga lokalnih skupnosti mora biti okrepljena, saj morajo imeti enakovredno vlogo v prostorskih in okoljskih postopkih. Razpravljavci so izpostavili še, da Vlada ne bi smela hiteti z določanjem potencialno prednostnih območij za umeščanje vetrnih in fotonapetostnih naprav, dokler niso izpolnjene zahteve glede minimalnih odmikov vetrnih turbin in prenove uredbe o mejnih vrednostih hrupa ter vzpostavljeni mehanizmi za vključevanje javnosti in civilne družbe v postopke. Zavzeli so se za dosledno uveljavljanje načela previdnosti, kar pomeni, da mora dokazno breme, da vetrne elektrarne ne povzročajo škodljivih vplivov na zdravje ter okolje, nositi investitor. Potrebna je vzpostavitev sistema neodvisnega financiranja okoljskih presoj in sistema izvajanja neodvisnih presoj. Umeščanje vetrnih elektrarn tudi ne sme potekati na račun degradacije naselij, kmetijskih zemljišč ali ogrožanja zavarovanih območij. Varovanje kmetijskih zemljišč in prehranska varnost mora postati eno od temeljnih vodil pri umeščanju energetskih objektov v prostor. Čeprav sta veter in sonce brezplačna vira, celotni proces njune izrabe za proizvodnjo električne energije NI »zelen in čist« ter vključuje visoke sistemske stroške. Ti stroški morajo biti sestavni del celovite presoje učinkovitosti in ekonomske upravičenosti rabe OVE. Vzpostaviti je treba zavezujoče pravne mehanizme, ki bodo zagotovili, da investitor nosi odgovornost za nastalo škodo, demontažo ter odvoz opreme na deponijo. Kot razvojna alternativa je bila predlagana usmeritev, da Slovenija k evropskim podnebnim ciljem prispeva s trajnostno rabo virov in lokalno prilagojenimi rešitvami, medtem ko naj države z večjim vetrnim potencialom izkoriščajo svoje kapacitete.
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlagala Državnemu svetu, naj se seznani z zaključki posveta in pozove Vlado, da jih prouči in se do njih opredeli.
