Ljubljana, 9. junij 2025 -  V organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, EFSA informacijske točke in European Declaration on Food Technology and Nutrition Network je potekala 7. konferenca varnosti hrane 2025 s sloganom Varnost hrane: Znanost v akciji.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem video nagovoru poudaril ključno vlogo varne hrane za zdravje in dobrobit družbe. Izpostavil je pomen strukturiranega sodelovanja stroke in države ter potrebo po ustanovitvi neodvisnega nacionalnega inštituta za hrano in prehrano. Lotrič je izpostavil izzive, kot so nizka prehranska samooskrba, vplivi podnebnih sprememb, razdrobljenost institucij ter premalo vključevanja mladih v prehransko verigo. Poudaril je potrebo po sistemski prehranski vzgoji, podpori mladim kmetom in razvoju lokalnih prehranskih verig. Prav tako je izrazil prepričanje, da je za trajnostno prihodnost prehrane v Sloveniji nujno okrepiti raziskave in razvoj inovacij.

Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS Mateja Čalušić je dejala, da Sloveniji vpetost v globalni prostor daje odgovornost, da v raziskovalni mozaik sveta prispeva svoj del. »Če želimo ohraniti varnost hrane, moramo razvijati lastno znanje, neodvisno znanost in tesno povezovati raziskovalce, regulatorje, industrijo in potrošnike,« je poudarila in konferenco označila kot priložnost, da si priznamo, da brez vlaganj v raziskave, izobraževanje in dolgoročno vizijo ni mogoče zagotavljati prehranske varnosti v prihodnosti. 

Predstavnik Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Jernej Drofenik je izpostavil, da uprava za varno hrano zaradi povečanja tveganj krepi nadzor v obliki monitoringa in inšpekcijskega nadzora, kar vključuje večje število odvzetih vzorcev, ter na osnovi analiziranih podatkov izvaja potrebne ukrepe. Opozoril je, da izzivi zahtevajo stalno spremljanje, izobraževanje in izboljševanje praks na vseh ravneh prehranske verige. Spomnil je na čas pandemije Covida-19 in dejal, da se je takrat izkazalo, kako krhke so oskrbovalne poti ter da je obilje hrane iluzija.

Zaslužni prof. dr. Peter Raspor je spomnil, da organizatorji konference vsako leto odprejo novo dimenzijo razprave o varnosti hrane, tokrat je to znanost. Vprašanje, na katero želi konferenca najti odgovor, je: ali Slovenija vodi raziskovalno politiko na področju hrane in prehrane na pravilen način.  Za zagotavljanje varnosti hrane je ključen dialog, je poudaril.

Predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je spomnil, da Državni svet RS vedno znova opozarja na nizko prehransko samooskrbo Slovenije, ki se sooča s pritiskom podnebnih sprememb in geopolitičnih tveganj, ter poudarja ključno vlogo lokalne, trajnostno pridelane hrane kot temelja odpornega prehranskega sistema. »Prehranska politika mora biti celovita in sistemsko urejena, pri čemer ima znanost ključno vlogo kot podlaga za učinkovite in dolgoročne rešitve,« je dejal in poudaril, da varnost hrane ni samoumevna, temveč zahteva sodelovanje, znanje in odgovorno odločanje.

Sledile so razprave po različnih sklopih. V sklopu Postavitev globalnih vidikov in izhodišč smeri raziskovanja, ki mu je predsedoval dr. Bojan Butinar, sta sodelovala prof. dr. Andreja Rajkovic in dr. Drago Papler.

• Izpostavili so, da se področje varnosti hrane sooča z večplastnimi izzivi, ki vključujejo mikrobiološka, kemična, toksikološka in vedenjska tveganja. Nastajajoče nove nevarnosti, kot sta mikro- in nanoplastika ter kumulativna izpostavljenost onesnaževalcem zahtevajo uporabo tehnologij novega pristopa. Dodatno zapletenost tveganj povečujejo podnebne spremembe, globalizacija in digitalizacija. Zaupanje potrošnikov je krhko in ga je treba ponovno vzpostaviti s preglednim obveščanjem o tveganjih in participativnim upravljanjem. Za zagotavljanje varnosti hrane je zaradi kompleksnosti problematike nujno interdisciplinarno sodelovanje in regulativna uskladitev.
• Izpostavljen je bil tudi pristop od spodaj navzgor, pri katerem so v ospredju pridelovalci. Tak pristop izhaja iz potreb in izkušenj, vključuje lokalno znanje in prakso, spodbujanje samooskrbe in kratkih prehranskih verig, izobraževanje in opolnomočenje lokalnih deležnikov ter sodelovanje z znanstveniki in strokovnjaki. 
• Pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti hrane imajo kmetje, skupnosti in lokalne pobude, sodelovanje civilne družbe in potrošnikov ter partnersko povezovanje pridelovalcev hrane z znanostjo. 

V sklopu Postavitev regionalnih vidikov in izhodišč raziskovanja, ki sta mu predsedovala dr. Bety Breznik in prof. dr. Tomaž Langerholc, sta sodelovala dr. Stef Bronzwaer in dr. Dražen Knežević.

• Poudarili so, da se varnost hrane dotika vseh ter da izzivi na področju varnosti hrane zahtevajo široko in odprto sodelovanje.
• Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ima pomembno nalogo, saj med drugim zbira znanstvene podatke in strokovno znanje, seznanja javnost in svetuje o obstoječih in novih tveganjih v zvezi s hrano ter tako prispeva k oblikovanju evropske zakonodaje, pravil in politik, s tem pa tudi k varstvu potrošnikov pred tveganji v prehranski verigi. Temelji na interdisciplinarnosti in povezovanju različnih institucij. 
• Predstavljena je bila tudi Hrvaška agencija za kmetijstvo in prehrano (HAPIH), javna ustanova specializirana za področje kmetijstva in prehrane, pridelave hrane in varnosti hrane. Vzpostavili so Center za varnost hrane (CHS), ki k sistemu varnosti hrane prispeva kot nacionalni referenčni organ za ocenjevanje tveganja v zvezi s kemičnimi in mikrobiološkimi živili in krmo. CHS je razvil podatkovno vodeni digitaliziran operativni model, ki kot bistvene elemente upošteva znanstveno utemeljeno znanje, raziskave, znanstveno sodelovanje, podatke in edinstveno metodologijo ocenjevanja tveganja. 

V sklopu Postavitev nacionalnih vidikov in izhodišč raziskovanja Slovenije, ki sta mu predsedovala prof. dr. Sonja Smole Možina in dr. Mojca Jevšnik Podlesnik, sta sodelovala prof. dr. Črtomir Rozman in doc. dr. Urška Blaznik.

• Pojasnili so, da se v Sloveniji raziskave na področju varnosti živil izvajajo na različnih institucijah, a raziskovanje kljub temu še vedno ni dovolj razvito in podprto. 
• Poleg varnosti živil se raziskovalna dejavnost osredotoča tudi na trajnostno pridelavo hrane z namenom razvoja učinkovitih, okolju prijaznih in tehnološko naprednih sistemov za pridelavo kakovostne hrane.
• Pomembno je, da raziskovalci nenehno spremljajo dogajanje in se odzivajo na aktualne problematike. Nujno je tudi vzdrževanje in nadgradnja podatkovnih zbirk, saj te predstavljajo stalni vir zanesljivih informacij o sestavi živil. 
• Izpostavljen je bil primer titanovega dioksida kot aditiva v živilih, za katerega so znanstvena dognanja pokazala, da je potencialno genotoksičen, kar je pripeljalo do ponovne presoje varnosti in prepovedi uporabe v EU.

Sledila je okrogla miza Raziskovanje v luči reševanja varnostnih vidikov hrane, na kateri so nastopili prof. dr. Igor Pravst, prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, zasl. prof. dr. Peter Raspor, prof. dr. Matjaž Ocepek, dr. Peter Dolničar, dr. Barbara Koroušić Seljak, prof. dr. Boris Kovač in mag. Nadja Škrk. Vprašanje, na katero so udeleženci iskali odgovor, se glasi: Ali Slovenija potrebuje neodvisen Inštitut za hrano za kakovostno raziskovanje problemov, ki jih prinaša realnost oskrbe s hrano?
Sodelujoči so izpostavili:

• Raziskovanje je temelj trajnostnega razvoja in konkurenčnosti sodobnih družb, kar še posebej velja za področja, kot sta varna in kakovostna hrana ter javno zdravje.  
• V Sloveniji imamo odlične posamezne raziskovalne skupine, vendar zaradi prevelike razpršenosti raziskav, pomanjkanja raziskovalne povezanosti in sodelovanja zamujamo številne priložnosti.
• Med vodji obstoječih raziskovalnih inštitucij je bila v povezavi z zgoraj izpostavljenim vprašanjem izvedena anketa. Kljub razlikam v mnenjih so se sodelujoči strinjali, da sedanja organizacija ni optimalna in da je nujno boljše povezovanje. Obstaja tudi večinsko soglasje glede nekaterih ključnih raziskovalnih prioritet (trajnostna pridelava, varnost in kakovost, samooskrba).
• Sogovorniki so bili bolj naklonjeni vzpostavitvi inštituta, ki bi deloval na način konzorcija oziroma v povezovanju že obstoječih inštitutov. Opozorili so, da je pri raziskavah na področju varnosti hrane nujno loviti ravnotežje med bazičnimi, regulativnimi in aplikativnimi raziskavami. 
   

Foto in video: Benjamin Beci/DS RS.