Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 9. seji, v četrtek, 31. avgusta 2023, obravnavala Problematiko biovarnosti v luči Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F). Uvodoma sta področje biovarnosti podrobno predstavila dr. Milena Kovač Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in dr. Janez Posedi. Dr. Kovačeva je poudarila, da je biovarnost živali garant varnosti za zdravo in varno hrano in s tem varnosti ljudi. Meni, da je treba širšo javnost, ne zgolj rejce, ozavestit o tem, kako pomembna je biovarnost živali in kako s svojim dejanji doprinesejo k boljši biovarnosti. Vsekakor pa področje sodi v Zakon o zaščiti živali. Predlagala je tudi, da se področje rejnih in družnih živali ureja vsako posebej. 

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 6. seji 29. 6. 2023 obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (predlog zakona), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Meiro Hot in ga ni podprla. Ob obravnavi je izpostavila, da je skrb za dobrobit živali skupna vsem, imajo pa različni deležniki drugačne poglede na pristope, kako oziroma na kakšen način doseči dobrobit živali. V mnenju komisije je bilo izpostavljenih več pomislekov in pomanjkljivosti predloga zakona, ki jih izpostavlja tudi strokovna javnost. Komisija je poudarila potrebo po celovitem pristopu k zaščiti živali, vključevanju strokovnjakov, kot so veterinarji, zootehniki in agronomi, pri oblikovanju zakonskih rešitev, saj le to omogoča, da bo zakonodaja naslovila vse vidike dobrobiti živali.

Komisija je tudi tokrat izpostavila, da predlog zakona kljub dobrim namenom ni strokovno utemeljen, poleg tega pa je tudi s pravnega področja na več mestih sporen, na kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora, ki je poudarila, da mora biti pri vsakem prilagajanju prava družbenim razmerjem zagotovljena skladnost z Ustavo in pravnim sistemom. Zato so člani komisije predlagatelje zakona pozvali, da predlog zakona umaknejo iz zakonodajnega postopka in naj se pripravi strokovno utemeljen zakon, ki bo v skladu z Ustavo in pravnim redom. 
 
Komisija je sprejela naslednje sklepe: 
 

1. Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanila z odprtimi vprašanji na področju biovarnosti v luči Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. 
2. Komisija poziva Vlado, da pri napovedani pripravi novele Zakona o zaščiti živali vključi tudi področje biovarnosti s ciljem zagotavljanja zdravja živali, katero je ključno za dobro počutje živali.
3. Komisija predlaga, da se rejce spodbuja k izvajanju biovarnosti ter v okviru javnih razpisov za pridobitev nepovratnih investicijskih sredstev določi tudi izpolnjevanje pogoja »zagotavljanje biovarnosti«, pri čemer naj se upoštevajo posebnosti glede izvajanja biovarnosti po vrstah rejnih živali in tehnologiji reje.
4. Komisija predlaga, da se z zakonom jasno prepove vstop nezaposlenim v rejo in na površine za rejo živali in pridelovanje krme brez vednosti in spremstva rejca (imetnika), pri čemer naj se izrecno prepove tudi vstop obiskovalcem in njihovim družnim živalim. 
5. Komisija predlaga, da pristojne institucije bolj intenzivno ozaveščajo javnosti, da je z vidika biovarnost živali in ljudi prepovedano odmetavati odpadke (hrana in njena embalaža) v naravo, saj predstavljajo potencialni vir prenosa bolezni in poškodb za živali.
6. Komisija predlaga, da se rejcem omogoči hitrejše pridobivanje gradbenih dovoljenj za potrebne objekte za rejo, s katerimi izboljšujejo delovne pogoje in dobrobit živali ter hkrati doprinesejo k višji stopnji varstva okolja. 

 
Komisija je obravnavala tudi Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C), EPA 801 – IX in ga ni podprla. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, Roman Žveglič je predstavil mnenje KGZS in strokovno mnenje Inštituta za ustavno pravo k predlogu zakona iz katerega jasno izhaja, da je predlagana vsebina predloga zakona ustavno pravno sporna. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je izpostavila več vprašanj glede ustavnosti in sorazmernosti predloga. Komisija je izpostavila, da je nezdružljivost funkciji že predpisana in dodatne omejitve, kot so predlagane, niso potrebne. Predlog zakona tako posega v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev članov KGZS, poleg tega razlikovanje zbornicami z obveznim članstvom ter med njihovimi vlogami in nameni ni utemeljeno, kot tudi ni ustavnopravno sprejemljivo. Komisija je predlagatelje zakona pozvala, da predlog zakona umaknejo iz zakonodajnega postopka. 

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.