Preskoči na glavno vsebino

Državni svet na 10. izredni seji odločal o predlogu odložilnega veta na Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Tor, 19.12.2023 - 16:18

 

Ljubljana, 19. december 2023 – Državni svetniki so na predlog Interesne skupine delodajalcev na 10. izredni seji odločali o predlogu odložilnega veta na Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), EPA 1193-IX, ki ga je Državni zbor sprejel na 15. redni seji 14. 12. 2023. Državni svetniki so z 20 glasovi ZA in 8 glasovi PROTI odložilni veto sprejeli. 


Kot problematično so predlagatelji odložilnega veta izpostavili predvsem podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, določilo, da višina nadomestila ne sme biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji ter sam način spreminjanja zakonodaje, saj se predlagatelj zakona s predstavniki gospodarstva, ki ga bodo sprejete rešitve prizadele v bistveni meri (po preliminarnih ocenah bo podaljšanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca gospodarstvo stalo skoraj 80 milijonov evrov na leto), ni niti posvetoval, kaj šele uskladil.


V povezavi z novo razporeditvijo bremena bolniških odsotnosti med delodajalce in zdravstveno blagajno so predlagatelji izpostavili, da ne gre zgolj za vprašanje vpliva na gospodarstvo oziroma industrijo kot tako, temveč, da pri novi ureditvi obstaja upravičena bojazen, da bo v primeru samostojnih zavezancev (obrtniki, samostojni podjetniki, kmetje, družbeniki, samostojni kulturni delavci idr.), ki morajo prispevke plačevati sami, prihajalo do tega, da bo nosilec delo opravljal tudi, ko bo bolan oziroma ko bi moral biti v bolniškem staležu. Predlagatelji so izpostavili tudi, da je le 3 odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva.


V povezavi z omejitvijo višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, ki po novi ureditvi ne bo smela biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, pred tem pa je bila omejena s plačo, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma z višino osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan, so predlagatelji odložilnega veta opozorili, da gre za vnašanje neenakosti med zavarovance z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.

Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.