Ljubljana, 9. oktober 2025 – Državni svet Republike Slovenije je na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov, ki jo vodi državni svetnik Milan Ozimič, na 21. izredni seji odločal o odložilnem vetu na novelo Zakona o vrtcih (ZVrt-H), ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 114. izredni seji 6. oktobra 2025. Državni svetniki so predlog odložilnega veta podprli z 16 glasovi ZA in 6 PROTI.
Predlagateljica veta je opozorila na sporno določbo 3. člena novele zakona, s katerim se ukinja možnost občin, da začasno povečajo število otrok v oddelku (t. i. fleksibilni normativ). Po mnenju Interesne skupine lokalnih interesov to pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave, saj občinam odvzema pravico, da same prilagajajo organizacijo vrtcev dejanskim prostorskim, kadrovskim in demografskim razmeram. Ta normativ, ki se uporablja od leta 2003, je bil ključen instrument uresničevanja te avtonomije in prilagodljivega odzivanja na lokalne potrebe, njegova ukinitev pa občinam odvzema možnost racionalnega načrtovanja oddelkov in s tem ogroža finančno vzdržnost sistema predšolske vzgoje.
Na podlagi zakonske novele bodo občine s 1. septembrom 2030 izgubile možnost uporabe fleksibilnega normativa, ne glede na dejanske okoliščine na terenu. Tak pristop po mnenju Interesne skupine lokalnih interesov razvrednoti vlogo občin kot nosilk organiziranja, delovanja in financiranja predšolske vzgoje ter je v nasprotju z načelom subsidiarnosti, ki ga zagotavljata Ustava Republike Slovenije in Evropska listina lokalne samouprave. Poleg tega je bil postopek spreminjanja zakona po oceni predlagateljev voden v nasprotju z načelom demokratične participacije, saj so bile občine kot ključni deležniki v postopku povsem izključene.
Ukinitev fleksibilnega normativa s 1. septembrom 2030 bo imela tudi resne finančne in organizacijske posledice: občine bodo morale vlagati v nove prostore in zaposlovati dodatne strokovne delavce, čeprav kadra že zdaj primanjkuje. Po ocenah bi to pomenilo dodatnih 60 milijonov evrov letnih stroškov, kar bo vplivalo na cene vrtcev in občinske proračune, posledično pa tudi na starše. Interesna skupina lokalnih interesov je kot pobudnica za sprejem odložilnega veta opozorila, da bi bile občine prisiljene v neracionalne investicije, saj demografske napovedi kažejo, da se bo število otrok v vrtcih v prihodnjih letih zmanjšalo (za približno 3.000 otrok na ravni države), vendar ne enakomerno po občinah. Tako bi nekatere občine morale zapirati oddelke, druge pa bi se še vedno soočale s pomanjkanjem prostora in kadra. Obstaja realna nevarnost, da bodo otroci v določenih okoljih ostali brez možnosti vključitve v javni vrtec.
Poleg tega ZVrt-H po opozorilih pobudnice za sprejem odložilnega veta tudi ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Čeprav 11. člen ZVrt-H občinam formalno omogoča odločanje o (ne)financiranju zasebnih vrtcev, jim v resnici jemlje avtonomijo in dodatno posega v njihove pristojnosti. Gre za rešitev, ki temelji na parcialnih interesih in pavšalnih ocenah, ne pa na celoviti presoji posledic za sistem predšolske vzgoje kot celote.
Državni svet RS se pridružuje stališču občin in njihovim reprezentativnim združenjem, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva za kakovostno in dostopno predšolsko vzgojo. To je nujen pogoj, da slovenski vrtci ostanejo temelj enakih možnosti za vse otroke, ne glede na socialno-ekonomski položaj družin.
Upoštevajoč vse navedeno, je Državni svet RS sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-H) in ga pozval, da ob ponovnem glasovanju zakonsko novelo zavrne.
Posnetek seje je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/live/sX2BR5Xqp9w?si=lZkvC06Hf4yDXKzT.
