Lendava, 19. junij 2025 - Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v spremstvu državnega svetnika Davida Klobase, državne svetnice Jasmine Opec Vöröš in generalne sekretarke dr. Monike Kirbiš Rojs včeraj in danes, 18. in 19. junija 2025, obiskal Pomurje in Slovenske gorice. Po tem, ko se je delegacija včeraj sestala z župani in predstavniki območnih gospodarskih združenj ter območne Kmetijsko-gozdarske zbornice in obiskala nekaj podjetij, je današnji dan namenila obisku regijske splošne bolnišnice, družinskih term, tropskega vrta in dveh podjetij, sklenila pa ga je s srečanjem s predstavniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. 

Drugi dan regijskega obiska je delegacija začela z obiskom Term Vivat, enega redkih termalnih centrov v Sloveniji, ki ga ne vodi država, ampak družinsko podjetje. Direktor Metod Grah je poudaril, da obstoječa odredba o rabi geotermalne energije nujno potrebuje posodobitev, ki bo omogočala trajnostno in celovito rabo te energije. Izpostavil je tudi prevelike obremenitve plač ter naraščajoč absentizem, ki otežuje organizacijo dela in vpliva na stabilnost poslovanja.

Obisk so nadaljevali v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Bolnišnica pod vodstvom direktorja Romana Ladislava Ratkaija in strokovnega direktorja dr. Dušana Kovača ostaja osrednja zdravstvena ustanova v regiji. Direktor je poudaril, da so v letu 2024 izvedli rekordno število obravnav v minulem desetletju, kar je pomembno vplivalo na večjo dostopnost storitev in skrajšalo čakalne dobe. 

Kljub dosežkom se bolnišnica sooča s sistemskimi izzivi. Trenutni način financiranja prek ZZZS zmanjšuje razpoložljiva sredstva za zdravstvene storitve, saj denar pogosto ostaja nerazporejen v zdravstveni blagajni. »ZZZS samostojno določa letne programe brez možnosti pogajanj, poskusi sprememb pa so bili doslej neuspešni,« je dodal direktor. Ob tem je poudaril tudi, da je reforma plačnega sistema v sistem vnesla dodatne anomalije in več nezadovoljstva v kolektivu, soočajo pa se tudi z izgubo kadra zdravstvene nege. Kot dolgoročno rešitev predlagajo ustanovitev Pomurskega zdravstvenega centra, ki bi pod eno streho združil vse zdravstvene storitve v regiji ter tako zagotovil stabilnejšo, dostopnejšo in bolj celovito oskrbo prebivalcev.

Delegacija je nato z županom Občine Dobrovnik Marjanom Kardinarjem obiskala podjetje Ocean Orchids, ki ga vodita direktor in lastnik Roman Ferenčak in strokovni direktor Tomaž Jevšnik. Na 4 hektarjih rastlinjakov v Dobrovniku vzgojijo kar 2 milijona orhidej letno, pri čemer uporabljajo geotermalno energijo, s tem pa zagotavljajo enega izmed najmanjših ogljičnih odtisov v Evropi. Vodstvo je izpostavilo predvsem problematiko koriščenja geotermalne energije, ki je zakonsko v Sloveniji veliko bolj omejena kot na Madžarskem. 

Delegacija je obisk nadaljevala v dveh lendavskih podjetjih. Podjetje VIRS d. o. o. je vodilni integrator profesionalne opreme za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja, ki uporablja najsodobnejšo tehnologijo. Svoj kader večinoma izobrazijo sami, s promocijo poklicev in potreb po kadru pa začnejo pa že v osnovnih in srednjih šolah v regiji. »Z lokalno skupnostjo zelo dobro sodelujemo, razmišljamo pa tudi o širitvi,« je povedal direktor Aleš Puklavec.

Varis Lendava d. o. o. je pionir trajnostnih gotovih kopalnic, ki ga vodi direktorica Sabina Sobočan. Podjetje se ponaša s prestižno nagrado Red Dot za industrijsko oblikovanje. V podjetju so opozorili na pomanjkljivosti šolskega sistema, saj za usposabljanje kadra porabijo veliko časa, izpostavili pa so tudi problem absentizma ter inšpekcij, ki močno vplivajo na produktivnost.

V zaključku drugega dne regijskega obiska se je delegacija DS RS srečala s predstavniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Pripadniki madžarske narodne skupnosti živijo na območjih občin Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš. 

Predsednik DS RS Marko Lotrič je spomnil, da Slovenija na svojem ozemlju varuje in zagotavlja pravice obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Obema narodnima skupnostma so zagotovljene vse pravice iz Ustave Republike Slovenije in veljavnih mednarodnih pogodb. Obe skupnosti imata pravico do izražanja narodne pripadnosti in pravico do uporabe svojega jezika in pisave, zagotovljena jima je tudi pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole. Vse pravice narodnih skupnosti so zagotovljene, ne glede na število pripadnikov teh skupnosti.

»Slovenija je zaradi obeh narodnostnih skupnostni bogatejša, saj vnašata bogastvo na območje celotne Slovenije,« je poudaril Lotrič. Ocenil je, da sta najpomembnejši pravici do ohranjanja jezika in kulture, hkrati pa dvojezičnost na tem območju predstavlja pomemben most za sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih. »Sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko pri odpiranju vrat slovenskim podjetjem na Madžarskem in madžarskim podjetjem v Sloveniji je nujno, krepiti pa bi morali tudi sodelovanje med državama na parlamentarni ravni in Državni svet RS to počne,« je dejal. 

Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Dušan Orban je izpostavil, da število Madžarov v Sloveniji upada. Izrazil je razočaranje nad prekinitvijo financiranja prekmurske vzorčne kmetije v Banuti, saj je Vlada RS enostransko odločila, da odstopi od nadaljnjega sofinanciranja projekta. »Hvaležen sem ustvarjalcem slovenske ustave, saj imamo najboljši sistem za varovanje pravic manjšin,« je dejal in spomnil, da se skupni sklad za Pomurje in Porabje ne izvaja v dogovorjenem okviru, saj so se postopki na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj RS ustavili. Posledično bo regija oškodovana za približno dva milijona evrov. 

Poslanec madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru RS Ferenc Horvath se je Državnemu svetu RS zahvalil za obisk in poudaril, da je pridobivanje informacij iz prve roke izjemno pomembno. Kot največji problem Slovenije je izpostavil centralizacijo. Omenil je izredno dobro sodelovanje madžarske narodne skupnosti s porabskimi Slovenci in ocenil, da so v času aktualne vlade žal številni projekti zastali. Kot škodljive je ocenil tudi okrnjene dvostranske odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko. »Dobro sodelovanje med obema skupnostma moramo negovati tudi v prihodnje, ne glede na barvo ene ali druge vlade,« je bil jasen.

Državna svetnica Jasmina Opec Vöröš je spomnila, da v Pomurju na majhnem ozemlju pripadniki obeh narodov živijo v sožitju in spoštovanju, ki pa ni samoumevno, zato je treba na tem konstantno delati. Pojasnila je, da je bil sklad za Pomurje in Porabje ambiciozno zastavljen ter da so pričakovanja lokalnih skupnosti posledično še vedno velika. Izpostavila je vprašanje Urada za narodnosti in se vprašala, ali resnično opravlja svojo vlogo.

Državni svetnik David Klobasa je ocenil, da je izgradnja pomurske avtoceste močno prispevala k razvoju regije ter da je Pomurje regija z največjim potencialom za razvoj, koliko bo ta potencial izkoriščen, pa je odvisno tudi od posluha vlade za potrebe regije. 

V povezavi s projektom regionalizacije oziroma vzpostavitve pokrajin, za katere si prizadeva Državni svet RS, je Dušan Orban dejal, da dokler ne bo regij in se določeni vzvodi ne bodo vzeli iz rok županov na eni in države na drugi strani, bo napredek Pomurja oviran. 

Ferenc Horvath se je strinjal, da bi regionalizacija pripomogla k hitrejšemu razvoju in izrazil željo, da bi tudi madžarska narodna skupnost na nivoju regije imela svojega predstavnika. Ocenil je, da je občutljivost do narodnostnega vprašanja vedno manjša ter da je bilo v preteklosti več posluha za avtohtone narodne skupnosti. 

Da je centralizacija vse večji problem, je dejala tudi generalna sekretarka Državnega sveta RS dr. Monika Kirbiš Rojs, ki ocenjuje, da če bi bila v naslednjem mandatu izvoljena resna vlada z dvotretjinsko večino, bi lahko pokrajine uvedli v tretjem letu mandata. »Če bi imeli pokrajine, bi tudi učinkoviteje uporabili evropska sredstva,« je poudarila in dodala, da smo po aktualnih podatkih na zadnjem mestu med vsemi državami članicami EU po koriščenju kohezijskih sredstev, iz Načrta za okrevanje in odpornost pa smo izkoristili le eno tretjino sredstev.

V sklepnem delu srečanja je Horvath predlagal, da bi Urad za narodnosti prešel pod Ministrstvo za zamejce in Slovence po svetu. Da bi slednje bilo zelo koristno tako za pomurske Madžare kot za porabske Slovence, se je strinjal tudi Dušan Orban.

Delegacija Državnega sveta RS se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vsem sogovornikom, ki so v okviru dvodnevnega regijskega obiska bili z njimi pripravljeni deliti izzive, pobude in spodbude. Vsebina pogovorov bo skrbno popisana in na osnovi tega zapisa bo oblikovana tudi pobuda, ki bo po predstavitvi in potrditvi na eni izmed prihodnjih sej Državnega sveta RS naslovljena na Vlado Republike Slovenije in na druge pristojne organe.

Foto: Benjamin Beci/ DS RS