Preskoči na glavno vsebino

Državni svet sprejel veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Čet, 02.03.2023 - 15:32

 

Državni svet je na 2. izredni seji v četrtek, 2. 3. 2023, z 20 glasovi ZA in 8 PROTI sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov, EPA 300-IX (v nadaljevanju: ZDavPR-B), ki ga je Državni zbor sprejel na 7. redni seji 23. 2. 2023.


Državni svetniki so na 2. izredni seji skladno s sklepom 1. izredne seje Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 1. 3. 2023 obravnavali spremembo obveznosti davčnega zavezanca glede izročitve računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev kupcu. 

ZDavPR-B spreminja ureditev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 3/22) iz začetka leta 2022, s katero je bilo določeno, da mora davčni zavezanec sicer izročiti račun kupcu v papirni obliki, vendar le na njegovo zahtevo, na način, da se izstavljeni račun pri gotovinskem poslovanju obvezno izroči kupcu, ki ga mora prevzeti in zadržati do izhoda iz poslovnega prostora zavezanca, v katerem je opravil nakup, tako da se ob izvedeni kontroli pristojnim organom zagotavlja možnost nadzora nad evidentiranjem dejansko opravljenih storitev in dobav blaga zavezanca. Če tega kupec ne stori, se za prekršek predvideva tudi globa, in sicer v višini 40 evrov. 

Sprememba zakona naj bi bila po mnenju Vlade RS predvsem namenjena osveščanju kupcev ter dvigu davčne kulture in naj bi povečala transparentnost poslovanja davčnih zavezancev in zmanjšala tveganje povečevanja obsega sive ekonomije in neplačevanja davkov iz poslovanja. Državni svetniki se s to argumentacijo niso strinjali. Poudarili so, da je predlagana rešitev, ki na kupca blaga oziroma prejemnika storitve prenaša odgovornost, da pridobi račun od zavezanca, ter da se ga zaradi morebitnega neprevzema računa sankcionira, nesprejemljiva. Državni svetniki ocenjujejo, da je pristop, s katerim se zavezanca skuša nadzirati s pomočjo kupca namesto s pomočjo za to pristojnih organov, napačen. Državni svetniki so poudarili, da mora biti odločitev o prevzemu računa v celoti prepuščena kupcu. 

Ocenili so, da argumentacija predlagatelja ZDavPR-B, da so bila v obstoječi ureditvi, kjer izdaja in izročitev računa ni bila obvezna, zaznana tveganja na področju pravic potrošnikov v zvezi s takojšnjo možnostjo preverjanja posameznih postavk na računu ter da ne gre le za nadzor ampak tudi za zagotavljanje varnosti kupca, ni prepričljiva, saj je skrb za varstvo koristi kupcev možno izraziti in uveljaviti tudi na način, ki ne bo vključeval izrekanja nesorazmernih glob za praviloma majhne prekrške z nizkimi zneski na računu.

Državni svetniki menijo, da bi oblika, v kateri se bo izdani račun izročil kupcu, morala biti prepuščena dogovoru med kupcem in zavezancem, saj je zavezancu že v veliki meri omogočena uporaba sodobnih tehnologij pri izdaji računov in njihovi izmenjavi s kupci blaga oziroma prejemniki storitev. 
Državni svetniki so opozorili, da inšpekcijske službe v času zakonske ureditve, ko je kupec moral prevzeti račun in ga na zahtevo pooblaščene osebe pristojnega organa tudi predložiti za potrebe izvajanja nadzora, kazni niso izrekale, temveč so zgolj opozarjale potrošnike na prekršek. Smiselnost nove ureditve je vprašljiva tudi ob dvomu, ali ima pooblaščena oseba sploh pristojnost preverjanja identitete kupca.

Državni svet na podlagi zgoraj navedenih argumentov predlaga, da zakonodajalec ponovno pretehta svojo odločitev in ob ponovnem odločanju zavrne ZDavPR-B.

 

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.