Ljubljana, 25. september 2023 - Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je skupaj z Interesno skupino lokalnih interesov obravnavala paket štirih zakonskih predlogov, ki jih je v Državni zbor vložila skupina 5000 volivk in volivcev s prvopodpisanim županom Novega mesta mag. Gregorjem Macedonijem. 

Komisija je obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1F; EPA 958-IX) kot pristojna komisija, Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-H; EPA 956-IX), Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1G; EPA 957-IX) ter Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-H; 959-IX) kot zainteresirana komisija. 

Komisija in interesna skupina sta podprli zakonodajne predloge, ki prvenstveno naslavljajo odpravo vzrokov za obstoječo romsko problematiko v JV Sloveniji in Posavju in s katerimi se skuša spodbuditi starše iz socialno ogroženih okolij, torej tudi starše iz vrst pripadnikov romske skupnosti, da prevzamejo odgovornost za svoje otroke ter jim z aktivnejšo vlogo v vzgojno-izobraževalnih procesih zagotovijo boljše možnosti za nadaljnji razvoj in zmanjšanje medgeneracijske revščine. Predlagane zakonske rešitve pomenijo dodatno spodbudo staršem, da prepoznajo izobrazbo kot pomembno družbeno vrednoto. Cilj predlaganih zakonov je izboljšanje varnosti v prometu, hitrejša aktivacija brezposelnih oseb na trg dela, zagotavljanje namenske porabe socialnih pomoči ter izboljšanje položaja otrok in povečanje njihovih koristi.

Z vidika višine prihodkov iz naslova socialnih transferjev je v primeru romskih družin, ki so številčnejše kot povprečne slovenske družine, težko govoriti o socialno ogroženi in najranljivejši skupini prebivalstva. Medtem ko iz tega naslova prejemajo romske družine z večjim številom otrok tudi do 2.500 evrov na mesec, pa številne slovenske družine, kjer sta zaposlena oba starša, ne dosegajo takih prihodkov iz naslova zaposlitve. To pomeni, da številni ljudje z delom ne morejo zaslužiti toliko, kot posamezne romske družine z dolgotrajno brezposelnimi člani prejmejo socialne pomoči. Še v slabšem položaju so številni upokojenci, ki so zaradi slabih pokojnin na robu preživetja.

Dejstvo je, da lokalna okolja zaznavajo obsežno prakso nenamenske porabe socialnih transferjev (denarna socialna pomoč, otroški dodatek) med romsko populacijo, vendar pristojne državne institucije vrsto let niso storile nič, da bi tovrstne zlorabe preprečili. Pristojni so zgolj podajali številne argumente, zakaj ni možno izplačevati tovrstnih pomoči v materialni obliki, na koncu pa so strokovni delavci centrov za socialno delo vendarle priznali, da se ne želijo zameriti upravičencem do socialnih transferov. 

Državni svetniki poudarjajo, da dokler bo denarna socialna pomoč previsoka in višja kot minimalna plača, brezposelne osebe ne bodo imele interesa za zaposlitev. To je še posebej izrazito med pripadniki romske skupnosti, ki ob visokih socialnih transferjih nimajo nobenega interesa, da bi delali za nizko plačilo. Tak sistem je nepravičen in diskriminatoren do delovno aktivnih državljank in državljanov Slovenije, ki spoštujejo zakone in s plačili davkov skrbijo tudi za socialno varnost brezposelnih oseb, ki so dela zmožne, vendar jih visoki socialni transferji odvračajo od aktivnejšega iskanja zaposlitve. Nujno je preveriti vse evidence in jih uskladiti z dejanskim stanjem ter revidirati socialno politiko, da bo delo kot pomembna družbena vrednota bistveno bolje finančno ovrednoteno kot denarna socialna pomoč za brezposelne osebe.

Komisija in interesna skupina sta tudi poudarili, da je treba prisluhniti županom, ki so spodbudili potrebno razpravo o izzivih neizpolnjevanja osnovnošolskih obveznostih otrok iz socialno problematičnih okolij, ter z zakonodajnim okvirom zagotoviti, da bodo bodoči vozniki zaključili osnovnošolske obveznosti in sposobni razumevanja cestnoprometnih predpisov in s tem varne udeležbe v cestnem prometu. 

Ker državne institucije doslej niso uspele pripraviti ukrepov, s katerimi bi preprečili današnje anomalije na področju socialnih pomoči in otroških dodatkov ter spodbudili večjo delovno angažiranost med brezposelnimi osebi iz socialno ogroženih okolij, je po mnenju komisije in interesne skupine predlog skupine županov z Dolenjske, Bele Krajine in Posavja razumeti kot zadnji krik, da se vendarle naredijo premiki na tem področju ter prepreči poslabšanje stanja, ki zadeva romsko problematiko.
 

Foto in video:Benjamin Beci/Fixmedia.