Preskoči na glavno vsebino

Konferenca parlamentarnih odborov EU za evropske zadeve (COSAC)

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Čet, 28.03.2024 - 15:35

 

Bruselj, 24 – 26. marec 2024 – Delegacija Državnega sveta v sestavi državni svetnik, podpredsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve David Klobasa, kot vodja delegacije, državni svetnik Miloš Pohole in Rok Šimenc, svetovalec v kabinetu predsednika DS, se je udeležila LXXI. plenarnega zasedanja Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC), ki poteka v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU.


Konferenca se je osredotočila na 4 tematike: pregled evropske zakonodaje v obdobju 2019 – 2024 in strateška agenda Sveta za obdobje 2024 – 2029, politika enakosti spolov in zastopanosti žensk in moških v parlamentu, odprta strateška avtonomija: konkurenčnost in odpornost in pot demokracije in pravne države v Evropi.


V okviru pregleda evropske zakonodaje v obdobju 2019 – 2024 in strateške agende Sveta za obdobje 2024 – 2029 je bilo izpostavljeno, da je bilo v okviru evropske zakonodaje sprejetih več kot 60 pravnih aktov. Mnogi izmed teh so se osredotočili na zaščito ranljivih skupin, izboljšanje evropskih inštitucij, prepoved metod prisilnega dela znotraj EU, razmere v Ukrajini (tudi na humanitarno in gospodarsko pomoč), aktivnosti v vojni med Izraelom in Hamasom in nizkoogljične industrije ter zeleni prehod. V razpravi je bilo izpostavljeno, da se mora v prihodnosti EU med drugim spopasti z izzivi, ki jih prinaša segrevanje ozračja ter okoljske in finančne posledice le-tega, čezevropski transport, priprava mobilnostne politike in podpora Ukrajini ob ruski agresiji. Predstavnica Ukrajine je poudarila, da se mora EU zavedati, da če se vojna ne bo zaustavila v Ukrajini, se bo razširila tudi na druge države na evropski celini.
Državni svetnik David Klobasa je v svoji razpravi odločno podprl Ukrajino z besedami: »Nedvomno smo priča resnemu izzivu, ki ga predstavlja agresivno ravnanje Rusije proti Ukrajini. V tem kontekstu se v medijih pogosto pojavi trditev, da so investicije držav članic v ukrajinsko obrambo enačene s financiranjem vojne. Vendar pa je bistveno razumeti, da so te investicije namenjene podpori miru in stabilnosti v Ukrajini ter posledično v celotni Evropski uniji. Nikakor ne smemo spregledati dejstva, da se bo vojna lahko končala le ob zmagi Ukrajine. Če se ji ne bomo uspeli pridružiti in zagotoviti podpore, se bo naša varnostna situacija še bolj ogrozila. Vprašati se moramo, kdo bo naslednja tarča ruske agresije - morda Litva, Latvija, Estonija ali celo Finska? Putinovi načrti so očitni, njegovi cikli napadov vsakih osem let pa postavljajo vse države članice v nevarno situacijo. Zato je ključno, da se združimo v podpori ukrajinskemu boju za svobodo in neodvisnost. V imenu Državnega sveta Republike Slovenije izražamo trdno podporo ukrajinskemu ljudstvu in njihovim prizadevanjem za ohranitev suverenosti. Ob tem obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje stali ob njihovi strani in nudili vsako možno pomoč.«
Ne glede na krizna žarišča mora EU nadaljevati z bojem proti podnebnim spremembam, pri čemer se mora še naprej zavzemati za pravičen in ambiciozen zeleni prehod, saj nas na to opozarjajo stalni dogodki med drugim tudi katastrofalne poplave v Sloveniji. Ne smemo se osredotočati na kratkoročne cilje, ampak je treba ukrepati strateško. Udeleženci konference so se zavzeli tudi za nadaljnjo širitev EU na države zahodnega Balkana, Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo.


V okviru tematike Politika enakosti spolov in zastopanosti žensk in moških v parlamentu je bilo poudarjeno, da si moramo prizadevati za enakost med spoloma in proučiti, zakaj ženske ne napredujejo hitreje, šele potem lahko govorimo o ukrepih za doseganje enakosti. Ob tem, ko podatki kažejo, da je izmed vseh diplomantov kar 60 % žensk, jih je le 20 % na vodilnih položajih. Ob tem pa so ženske do tri krat bolj izpostavljene različnim oblikam nasilja in seksizmu na političnem prizorišču. 
Pomembne za spodbujanje žensk za udejstvovanje v politiki ostajajo kvote, saj podatki kažejo, da je zastopanost žensk v politiki v državah, ki imajo kvote, večja. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti temu, da se bo ženske na položajih tudi slišalo in upoštevalo pri odločanju. Dejstvo je, da države, ki jih vodijo ženske, dosegajo boljše rezultate na področjih zdravja, izobraževanja in blaginje državljanov. Pri doseganju uravnoteženosti in enakosti med moškimi in ženskami je pomemben inštrument ozaveščanje mladih, saj 48 % mladih še vedno meni, da so moški boljši politiki in voditelji in kar 33 % mladih meni, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko. Posledično je v politiki vse manj mladih žensk, k čemur pripomorejo tudi socialni mediji in razni vplivneži, ki spodbujajo neenakost in nestrpnost do žensk. V razpravi je bila podana tudi pobuda, da bi Evropska komisija morala imeti komisarja za enakost spolov. 
V razpravo se je vključil tud državni svetnik Davi Klobasa, ki je povedal: »Menim, da v politiki  pogosto nekatere teme zakompliciramo za širšo javnost s svojim izrazoslovjem. Danes se ukvarjamo z potencialnimi zakoni in rešitvami za enakost spolov. Želim se neposredno obrniti na svoje moške so kolege, ki imamo ključno vlogo pri napredovanju enakosti spolov. Vsak od nas je lahko sprememba na boljše v družbi in okolju kjer živimo. Sporočilo je jasno: Ne le opazujmo ženske borbe; postanimo sodobni gospodje. Biti gospod pomeni pokazati prijaznost, spoštovanje, sočutje in spodbujati ter se boriti za enakost v vseh interakcijah. Gre za ustvarjanje vključujočega okolja, kjer se ženske počutijo cenjene in močne. Spoštujmo ženske z dostojanstvom, priznavajmo njihovo vrednost in spoštujmo njihova mnenja ter avtonomijo. Izkažimo prijaznost v naših interakcijah, ali gre za odpiranje vrat ali uporabo vljudnega jezika. 
Bodimo empatični: Poslušajmo ženske perspektive in nudimo podporo, ko je potrebno, priznavajmo njihova čustva in izkušnje. Zagovarjajmo pravice žensk in izzivajmo spolne stereotipe za ustvarjanje bolj poštene družbe.
Viteštvo: Ravnajmo s poštenostjo in pogumom, zavzemajmo se za pravilnost, enakost in varujmo dobrobit žensk.
Biti gospod pomeni udejanjati te lastnosti za ustvarjanje podpornega okolja, kjer bodo ženske imele enake možnosti, pravice in vrednost, ki sploh ne bi smela biti vprašanje. 
Le s skupnim delom, enakopravnostjo in enakovrednostjo bomo ustvarjali v naših družbah pozitivno stanje duha, ki bo omogočalo boljšo družbo našim zanamcem. 
Bodimo boljši. Bodimo sprememba. Bodimo vzor.«

Razprava na temo odprta strateška avtonomija: konkurenčnost in odpornost se je osredotočila na zeleni prehod, pri katerem moramo posebno pozornost nameniti ohranjanju konkurenčnosti, saj je zeleni prehod povezan z visokimi stroški, na katere moramo biti še posebej pozorni ob kriznih situacijah, kakršnim smo priča danes. Razprava je bila zelo kritična, opozorila je na pretirano birokratizacijo in premalo podpore za industrijo, brez katere ne moremo pričakovati blaginje prebivalstva. 
Strategija sama po sebi ni dovolj, vedeti moramo, kako bomo zeleni prehod financirali, so opozorili razpravljavci in dodali, da je zeleni prehod premalo domišljen in bo posledično ogrozil konkurenčnost evropskega kmetijstva, energetike in avtomobilske industrije. Pri strateških usmeritvah je nujno upoštevati tudi socialni steber, spodbujati je treba raziskave in inovacije. Prav tako je treba spodbujati izobraževanje mladih v tujini, vendar je hkrati treba poskrbeti za ustrezne pogoje, da se bodo vrnili domov. V Sloveniji je v ta namen  v nastajanju Točka dobrodošlice.


Tema Pot demokracije in pravne države v Evropi je temeljila na zavedanju, da imajo nacionalni parlamenti ključno vlogo za pravno državo in da so prav vrednote temelj EU. Priporočilo je, da bi v vsakem parlamentu opravili razpravo o priporočilu, ki ga je pripravilo Evropsko sodišče. Nacionalni parlamenti bi lahko bolje sodelovali z več predlogi, lahko bi bili aktivnejši pri postavljanju vprašanj COSAC-u in izmenjavi dobrih praks.
Jasno sporočilo sodišča je, da je EU več kot skupni notranji trg, saj gre za unijo vrednot in države, ki ne upoštevajo vrednot EU, članice EU ne morejo biti. Države, ki pristopajo k EU, morajo brezpogojno spoštovati vrednote iz drugega člena Evropske pogodbe: Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Tudi zato imajo parlamenti visoko odgovornost, da sodišča podpirajo in jih ne spodkopavajo, tudi če se z njihovimi odločitvami ne strinjajo.

Foto: Rok Šimenc/DS.

 

Delegacija Državnega sveta na Konferenci parlamentarnih odborov EU za evropske zadeve (COSAC).