2. – 3. marec 2023, Stockholm, Švedska: Predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec se je udeležil Medparlamentarne konference o Skupni zunanji in varnostni politiki ter Skupni varnostni in obrambni politiki, ki je bila 2. in 3. marca 2023 v Stockholmu na Švedskem. Konferenca je naslovila ključne izzive, s katerimi se sooča evropska zunanja politika: ruska agresija v Ukrajini, strateški kompas EU za varnost in obrambo, evropska politika v Arktiki ter zunanje-politične, varnostne in obrambne prioritete EU v prihodnosti. 

Državni svetnik Bojan Kekec je pri razpravi o evropski politiki v Arktiki dejal, da je za večino od nas Arktika zelo oddaljena, tako zemljepisno kot pomensko. Kljub temu pa ta regija igra ključno vlogo pri uravnavanju svetovnega podnebja, saj severni in južni pol delujeta kot hladilni sistem. Vpliv podnebnih sprememb je na Arktiki močnejši kot kjerkoli drugje. Če se bo podnebje spreminjalo z napovedano hitrostjo tudi v prihodnosti, bodo posledice zelo hude za vse nas, ne le za osem arktičnih držav. Tudi na arktično kulturo in pokrajino dandanes močno vplivata dve močni sili – globalizacija in podnebne spremembe. Globalizacija je prinesla sodobno tehnologijo in večjo izpostavljenost zunanjemu svetu, podnebne spremembe pa preoblikujejo ledeno pokrajino, topijo ledenike in odpirajo morske poti. Zaradi teh novih plovnih poti se bo povečalo izkoriščanje ogljikovodikov kakor tudi pridobivanje mineralnih surovin, lesa in drugih virov. Vsi ti negativni vplivi ogrožajo občutljivo omrežje arktičnih ekosistemov, ki se hitro spreminjajo. Takšne spremembe na Arktiki bodo po mnenju državnega svetnika Bojana Kekca lahko povzročale več in več groženj za evropsko varnost, ne le geopolitično, temveč tudi okoljsko. EU mora biti bolj proaktivna pri predvidevanju groženj za njeno varnost, zato moramo zasledovati skupno mednarodno sodelovanje v arktični regiji. To ne bo le uresničilo dopolnjene evropske arktične politike iz leta 2021, evropskega zelenega dogovora in strateškega kompasa, temveč tudi zagotovilo, da bo glas EU upoštevan pri političnem in okoljskem upravljanju z Arktiko v prihodnosti.

Poleg tega je razprava o odzivu EU na vojno v Ukrajini ponovno potrdila, da države članice EU neomajno podpirajo Ukrajino in so zavezane k nadaljnjem nudenju pomoči, obnovi infrastrukture in gospodarstva ter mirni rešitvi konflikta. Udeleženci konference so razpravljali tudi o nedavno sprejetem strateškem kompasu EU za varnost in obrambo, ki opredeljuje jasen načrt za okrepitev skupne evropske varnosti do leta 2030, pri čemer so opozorili predvsem na nujnost zadostne politične volje za njegovo implementacijo ter pomembnost nadaljnjega razmisleka o najučinkovitejših ukrepih za zagotavljanje skupne varnosti. 

Foto: Katarina Živec/DS in Anders Löwdin/The Swedish Parliament