Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 2. seji 13. 3. 2023 obravnavala Odgovor Ministrstva za naravne vire in prostor na Pobudo državnega svetnika Leopolda Pogačarja za dopolnitev četrtega odstavka 142. člena Gradbenega zakona z namenom preprečitve legalizacije objektov daljšega obstoja na kmetijskih zemljiščih. 

Državni svet je na 2. seji 18. 1. 2023 podprl pobudo državnega svetnika Leopolda Pogačarja za dopolnitev Gradbenega zakona (GZ-1) tako, da legalizacija objektov daljšega obstoja na kmetijskih zemljiščih ne bi bila mogoča ter jo naslovil na Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ker državni svetnik Leopold Pogačar z odgovorom ministrstva ni bil zadovoljen, je dal pobudo za njegovo obravnavo na pristojni Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. 

Državni svetnik Leopold Pogačar je opozoril, da se občine v zadnjem času pogosto srečujejo z vlogami za odmero komunalnega prispevka stanovanjskih in počitniških objektov na kmetijskih zemljiščih v zadevah legalizacije objektov daljšega obstoja. Medtem ko občinski prostorski načrti in Zakon o kmetijskih zemljiščih ne dopuščajo gradnje stanovanjskih stavb na kmetijskih zemljiščih, pa postopek za izdajo dovoljenja za objekte daljšega obstoja na podlagi Gradbenega zakona ne zahteva predložitve mnenj in ne preverja minimalne komunalne opreme. Zato upravne enote ne dobijo mnenj občin glede skladnosti objekta s prostorskimi akti, ki določajo, da na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ni mogoča gradnja stanovanjskih stavb in da objekti, ki so dovoljeni na kmetijskih zemljiščih, ne smejo imeti samostojnih priključkov na komunalno infrastrukturo. Po njegovem mnenju bi morala Gradbeni zakon in Zakon o kmetijskih zemljiščih usklajeno obravnavati institut legalizacije objektov daljšega obstoja na kmetijskih zemljiščih ter postopek legalizacije nelegalnih objektov na kmetijskih zemljiščih prepovedati. Glede odgovora Ministrstva za naravne vire in prostor, ki med drugim izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča z dne 12. 10. 2017, s katero je presodilo, da zakonska ureditev prisilne izvršitve odločbe, izdane v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje, pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma, je opozoril, da se navedena odločba nanaša na primer, ko je bila nepremičnina edino bivališče, ne pa na vse nepremičnine in povsod. Če bi npr. imel lastnik nelegalno zgrajene nepremičnine še kakšno nepremičnino, kjer je tudi možno bivanje, ustavno varstvo ne velja za nelegalno zgrajeno nepremičnino, ki je predmet inšpekcijskega postopka. Na sami seji je ponovno poudaril, da se njegova pobuda za nanaša izključno na nelegalne gradnje kmetijskih zemljiščih, saj jih je treba varovati. Opozoril je tudi, da bi lahko ministrstvo s spremembo aktov, ki urejajo postopke prisilne izvršbe odstranjevanja objektov, poenostavilo  postopke, ne pa, da na vsake toliko časa določimo nov presečni datum za legalizacijo nelegalno zgrajenih objektov. 

Predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor je v dodatni pojasnitvi njihovega odgovora poudaril, da se država z legalizacijo nelegalno zgrajenih objektov ukvarja že od leta 1993, pri čemer so črne gradnje dejstvo in jih je treba pravno urediti, kar pomeni, da se jih odstrani ali pa legalizira. Doslej se je zakonodajalec vedno odločil, da se pod določenimi pogoji v prehodnem obdobju zakonsko omogoči legalizacija. Predstavnica Inšpektorata za naravne vire in prostor je opozorila, da imajo 9.000 neobdelanih prijav, poleg tega pa je 3.500 objektov na seznamu za prisilno izvršbo njihove odstranitve, pri čemer se v nepravdnem postopku še ugotavlja, ali pravica do doma obstaja ali ne. Ob tem je navedla, da so bili leta 2022 porušeni štirje objekti, leta 2021 pa nobeden. Opozorila je na kadrovsko podhranjenost inšpektorata, saj se število gradbenih inšpektorjev drastično zmanjšalo. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da pozidana kmetijska zemljišča predstavljajo eno ključnih tveganja za samooskrbo, zato vsako pobudo za zaščito kmetijskih zemljišč podpirajo. 

Komisija se je seznanila tudi s stališčem Skupnosti občin Slovenije, ki podpira pobudo Leopolda Pogačarja in poudarja, da so že v času sprejemanja Gradbenega zakona (GZ-1) nasprotovali vključitvi legalizacije v zakonske določbe. V Skupnosti občin Slovenije opozarjajo, da gre v primeru legalizacije nelegalno zgrajenih objektov tudi za poseg v pristojnost prostorskega planiranja občin, zato bi kvečjemu občinski sveti lahko odločali o možnosti izvajanja zakonskih določil o legalizaciji. Ne strinjajo se z načinom, da država mimo okoljske, prostorske in gradbene zakonodaje posega v prostor občine. Prav tako menijo, da taka zakonska ureditev, ne le dovoljuje, ampak državljane k nezakonitim dejanjem. 

Člani Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so si bili enotni, da je treba, v luči spoštovanja narave in dajanja jasnega signala državljanom, da je gradnja na kmetijskih zemljiščih (razen objektov, ki jih Zakon o kmetijskih zemljiščih dovoljuje) prepovedana, zakonsko preprečiti možnost legalizacije objektov na kmetijskih zemljiščih. Zato so sprejeli sklep, da Pravno-kadrovski službi Državnega sveta predlagajo, da v sodelovanju z državnim svetnikom Leopoldom Pogačarjem na podlagi njegove pobude za dopolnitev četrtega odstavka 142. člena Gradbenega zakona (GZ-1) z namenom preprečitve legalizacije objektov daljšega obstoja na kmetijskih zemljiščih pripravi zakonodajno iniciativo. 

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.