Ljubljana, 23. april 2025 - Državni zbor RS je na današnji 30. seji obravnaval zahtevo Državnega sveta RS za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), ki jo je Državni svet RS sprejel na svoji 17. izredni seji 9. aprila 2025.

Državni svet ugotavlja, da gre za enega od ključnih zakonov iz napovedane širše reforme zdravstvenega sistema, pri čemer so že vse od njegove priprave bistveno deljena mnenja - tako stroke kot širše javnosti - glede primernosti njegove vsebine. Ključni del pomislekov se nanaša na pristop k razmejitvi javne in tržne zdravstvene dejavnosti in na omejitve pri prehajanju med javnim in zasebnim delom zdravstvenega varstva ter da se je v okviru zakonodajnega postopka v zakon poseglo s številnimi amandmaji, večkrat tudi na popolnoma kontradiktoren način in zelo nepregledno. 

K predlogu zakona so številne pripombe podali strokovna in druga zainteresirana javnost, pa tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je med drugim opozorila na neskladje posameznih predloženih rešitev z Ustavo Republike Slovenije. Državni svet med drugim ugotavlja, da zakon ni skladen z načeli pravne države iz 2. člena Ustave ter da se s sprejetimi rešitvami posega v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije in enakost pred zakonom, pravica do zasebne lastnine, svoboda dela ter svobodna gospodarska pobuda, pri čemer Državni svet posebej izpostavlja 2. člen ZZDej-N, ki se nanaša na omejitve koncesionarjev glede uporabe presežkov prihodkov nad odhodki, pridobljenih iz koncesijske dejavnosti. Kot neprimerno Državni svet ocenjuje tudi ureditev iz 8. člena ZZDej-N, s katero se odvzema pristojnosti lokalnim skupnostim za določitev javne mreže na primarni ravni, ki bi jo po novem bile primorane zagotavljati brez odločilnega vpliva na njeno vsebino.

Državni svet meni, da vse navedeno lahko vodi do poslabšanja delovanja javnega zdravstvenega sistema in posredno negativno vpliva na možnost uveljavljanja ustavne pravice do zdravstvenega varstva ter da sprejeti zakon ne vodi do skrajševanja čakalnih dob ali do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev ampak - ravno nasprotno – v zelo občutljiv in kompleksen sistem uvaja obsežne spremembe in omejitve, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev ter sodelavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema. 

Državni svet je med obravnavo zakona ocenil, da bodo sprejeti ukrepi na določenih področjih povzročili zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih ali v čistem zasebnem delu izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki se jih bo zlasti na primarni ravni na podeželju težko nadomestilo v okviru javnih zdravstvenih zavodov. Prav tako lahko zakon na določenih področjih vodi do osiromašenja kadrovske strukture javnih zdravstvenih zavodov, katerih delovanje bo nato odvisno od pomoči kadrov, zaposlenih pri koncesionarjih ali čistih zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

Državni zbor pomislekom Državnega sveta žal ni prisluhnil in je zakon s 50 glasovi in 25 glasovi proti ponovno sprejel.

Foto: Benjamin Beci/ arhiv DS