Skip to main content

Na 31. izredni seji Državnega sveta kar dva predloga veta

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Sre, 20.07.2022 - 07:17

 

Državni svet je na svoji 31. izredni seji obravnaval kar dva predloga za odložilni veto, in sicer na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija ter na Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Državni svetniki so oba predloga podprli in ju tako vrnili v ponovno odločanje poslankam in poslancem Državnega zbora. Na seji je bila v luči izbruha požarov na goriškem Krasu tudi podana pobuda državnega svetnika Tomaža Horvata glede urgentnega nakupa letala za gašenje.

Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim dr. Matjažem Gamsom je podala predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Zakon je Državni zbor na predlog Vlade sprejel na 11. izredni seji, 14. julija 2022. 

Sprejeti zakon določa novo ureditev področja vodenja, upravljanja in nadzora javnega zavoda RTV Slovenija (RTVS). Tako naj bi bil njegov glavni cilj zagotovitev popolne institucionalne in programske avtonomije RTVS oz. novinarske avtonomije in uredniške neodvisnosti, ki je temelj za delovanje nacionalne radiotelevizije kot javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Zakon s tem namenom spreminja ureditev organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS. Tako namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta uvaja enoten organ upravljanja in nadzora  Svet RTVS ter določa pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati njegovi člani. Z zakonom se uvaja tudi finančni odbor kot posvetovalno telo Sveta RTVS ter nadomešča generalnega direktorja s štiričlansko upravo. Kljub temu, da so menjave v organih odločanja pogosto posledica sprememb politike, pa mora do menjav priti na podlagi utečenih postopkov, ki bi se v primeru RTVS morali odviti vsaj v času enega leta in ne tako nenadno, kot določa zakon. Ta v 22. členu določa, da z dnem uveljavitve zakona preneha mandat članov Programskega sveta in članov Nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. Svet se nato konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona, kar pomeni, da do zamenjav pride v nerazumno kratkem času. Takšen ukrep nedvomno posega v ustavno in upravnopravne varovane mandate, torej v pridobljene pravice in upravičena pričakovanja članov navedenih organov, pri čemer predlagatelj ni opravil testa sorazmernosti oziroma ustrezno pretehtal javne koristi, da bi bil njegov poseg v pridobljene pravice lahko dopusten. Z zakonskim prenehanjem mandatov in razrešitvijo članov brez utemeljenih razlogov se bo močno poseglo v koncept neodvisne in samostojne RTVS, zato bo ogroženo tudi utemeljeno pričakovanje državljanov po samostojni, nepristranski in depolitizirani RTVS. Poleg tega se bo z novim načinom imenovanja Programskega sveta RTVS  popolnoma izključil vpliv gledalcev in poslušalcev, ki so plačniki storitev javnega zavoda RTVS. Prav tako se s sprejetim zakonom močno povečuje tudi vpliv zaposlenih, ki bo sedanje razmerje iz 3 : 26 povečalo v korist zaposlenih na 5 : 12. Predlagatelji veta ob tem še poudarjajo, da bi bilo treba v spreminjanje določb veljavnega zakona, ki tako bistveno posega v pravni položaj RTVS, v času zakonodajnega postopka vključiti zainteresirano javnost, omogočiti izmenjavo mnenj in s tem povečati legitimnost sprememb, česar pa zaradi nujnega postopka, po katerem se je zakon sprejemal, ni bilo mogoče zagotoviti. Po daljši razpravi je za veto glasovalo 16 državnih svetnikov, 15 pa jih je bilo proti.

Komisija za državno ureditev je na 25. izredni seji podala predlog odložilnega veta na  Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Omenjeni zakon je Državni zbor sprejel na 10. izredni seji, 14. julija 2022 na predlog skupine pet tisoč volivk in volivcev. 

V obrazložitvi je predsednik komisije državni svetnik Rajko Fajt poudaril, da sprejeti zakon posega v vsebino kar 11 zakonov, ki niso istovrstni in med seboj neločljivo povezani, zato tak zakonski pristop oziroma uporaba t. i. omnibus pristopa pri noveliranju veljavne zakonodaje ni utemeljena. Na to je v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Gre za zakonodajni pristop, ki je dopusten zgolj izjemoma, v vsebinsko strogo omejenem obsegu in ob izkazanih utemeljenih razlogih, kar pa v tem primeru ne velja. Gre tudi za vprašanje načela pravne države. Zakonske rešitve, kot so predlagane, bi bilo treba ustrezneje obravnavati ločeno, torej vsako zakonsko novelo posebej, kar bi pomembno doprineslo k pravni varnosti, ki predstavlja neločljiv del načela pravne države. To velja še toliko bolj, ker se z zakonom posega tudi v Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se zastavlja  vprašanje povezanosti z ustavnopravnim vidikom, določneje z institutom zakonodajnega referenduma. Tako je v zakon, ki bi sicer lahko bil predmet referendumskega odločanja, vključena določba, ki bi morala biti skladno z drugo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave izvzeta iz referendumskega odločanja. Po mnenju Komisije za državno ureditev je takšen pristop ustavnopravno sporen. 

Komisija za državno ureditev prav tako meni, da poseg v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki predvideva spremembo sestave v svetih zavodov vrtcev in osnovnih šol, ni utemeljen. Trenutna zakonska ureditev omogoča vsem skupinam predstavnikov enakopravno in uravnoteženo zastopanost in je bila sprejeta na predlog lokalnih združenj in lokalnih skupnosti, ki so si več let prizadevali, da je prišlo do sprememb v sestavi svetov zavodov šol in vrtcev. Komisija za državno ureditev izpostavlja, da  zakon vsebuje tudi rešitve, ki posegajo v načelo zaupanja v pravo kot enega izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave (t. i. neprava retroaktivnost), ki so prekomerne in tako ustavno sporne. Komisija za državno ureditev prav tako opozarja, da se je z amandmaji, ki so jih predlagale poslanske skupine koalicije, v zakon neodvisno od osnovnih namenov predlagatelja vneslo vsebino, ki še bolj oža upravičenost, pa tudi ne izhaja iz ciljev, namena in rešitev, ki so jih predlagatelji navedli v obrazložitvi predloga zakona. S tem pa tudi ne gre več za vsebino, s katero so bili seznanjeni državljanke in državljani, ko so podpisovali zahtevo za pripravo predloga zakona. S takšnim posegom v vsebino predloga zakona z amandmaji, ki so pravne in vsebinske narave, so prizadete pravne in fizične osebe, ki so zaupale v pravni red Republike Slovenije. Komisija za državno ureditev izpostavlja tudi mnenje Inženirske zbornice Slovenije, ki zaradi sprememb v Gradbenem zakonu, ki jih prinaša zakon, opozarja na nekatera tveganja s težko popravljivimi posledicami za varnost objektov, zdravje in človeška življenja, saj imajo po mnenju Inženirske zbornice Slovenije arhitekti in krajinski arhitekti pomanjkljive strokovne kompetence za vodenje gradenj. Za veto je glasovalo 17 državnih svetnikov, 13 pa jih je bilo proti.

Državni svetnik Tomaž Horvat je s pobudo opozoril, da bi morale zlasti požarno in vodooskrbno bolj ogrožene regije, kot je goriška, imeti na razpolago tudi letalo za gašenje. Za pogasitev požara, na katerem je interveniralo več kot 300 gasilcev iz različnih gasilskih regij, je zaradi izbruha ognjenih zubljev ter celo nevarnosti eksplozije ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, nujna pomoč iz zraka. V tokratni intervenciji so sodelovali kar 4 helikopterji in nazadnje še transportno letalo. Zaradi okvare na vodovodnem sistemu so morali gasilci cisterne z vodo dovažati od drugod, kar je situacijo še dodatno zaostrilo. V luči aktualnih izrednih požarnih razmer ter soočanja z vse hujšimi posledicami globalnega segrevanja, kot so suše, požari  in pomanjkanja vode, je pozval Vlado RS ter resorno ministrstvo za obrambo, da nemudoma pristopi k izvedbi naročila in nakupa letala za gašenje, saj bi z njegovo izjemno učinkovitostjo tovrstne situacije hitreje in varneje obvladovali.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia