Ljubljana, 15. januar 2026 – V soorganizaciji Državnega sveta Republike Slovenije in družbe Wolt Slovenija, v partnerstvu s Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani, je danes na Fakulteti za upravo potekal posvet Digitalna prihodnost dela, namenjen razpravi o ključnih trendih digitalne preobrazbe trga dela ter o vplivu evropskih politik in zakonodajnih okvirov na prihodnje oblike dela.
Udeleženci posveta so razpravljali o izzivih in priložnostih, ki jih prinašajo digitalna družba, umetna inteligenca in nova globalna geostrateška razmerja, s posebnim poudarkom na Direktivi EU o platformnem delu (Direktiva (EU) 2024/2831) ter njenem vplivu na delodajalce, delavce, mlade in širši družbeni prostor.
Zbrane so uvodoma nagovorili predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, dekan Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Mirko Pečarič in izr. prof. dr. Valentina Franca.
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je poudaril, da digitalizacija ne pomeni zgolj tehnoloških sprememb, temveč globoko družbeno preobrazbo, ki vpliva na način dela, delovanje demokracije in zaupanje v institucije. Izpostavil je, da preobrazbe trga dela ni mogoče ločiti od celostnega razvoja države, demokracije in varnosti, ter opozoril na pomen pravične, vključujoče in odgovorne digitalne transformacije. Poseben poudarek je namenil vprašanju e-volitev, ki bi po njegovem mnenju povečale dostopnost in s tem udeležbo državljanov (tudi v luči ukinjanja fizičnih volišč predvsem na podeželju), ter s tem okrepile legitimnost demokratičnih odločitev. Opozoril je tudi na vpliv digitalnih platform in umetne inteligence na trg dela, pri čemer je izpostavil nevarnosti pravne negotovosti, socialne ranljivosti in prekarizacije, ter poudaril pomen socialnega dialoga pri iskanju trajnih in uravnoteženih rešitev.
Red. prof. dr. Mirko Pečarič je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen akademskega prostora kot stičišča znanosti, politike in prakse ter izpostavil odgovornost izobraževalnih institucij pri razumevanju in sooblikovanju sprememb, ki jih digitalizacija prinaša javni upravi, trgu dela in družbi kot celoti.
Izr. prof. dr. Valentina Franca je v uvodnem strokovnem prispevku predstavila prakse prenosa Direktive o platformnem delu, ki jo morajo države članice EU prenesti v nacionalno zakonodajo do 2. decembra letošnjega leta. Opozorila je na raznolikost pristopov, odprta vprašanja glede pravne opredelitve delovnih razmerij na platformah ter na izziv iskanja ravnotežja med zaščito delavcev, fleksibilnostjo dela in spodbujanjem inovacij. Opozorila je na velik manko na področju regulacije umetne inteligence, ki tudi v dokumentih socialnega sveta in kolektivnih pogodbah ni obravnavana, čeprav gre za oblike dela, pred katerimi si ne smemo zatiskati oči.
V nadaljevanju je potekala panelna razprava, v kateri so sodelovali član predsedstva Študentske organizacije Slovenije Fazli Gashi, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije Nenad Šutanovac, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria Daniel Fazlić ter Lara Nemac, avtorica knjige Umetna inteligenca in delovno pravo. Razpravljavci so osvetlili vpliv digitalnih platform in umetne inteligence na organizacijo dela, regulacijo novih oblik zaposlovanja, konkurenčnost evropskega gospodarstva v globalnem okolju ter vlogo države, gospodarstva, medijev in izobraževalnih institucij pri oblikovanju prihodnosti dela.
Za investicije v mehka znanja, tudi usposabljanje za uporabo umetne inteligence, država vlaga premalo, je bilo med drugim opozorjeno. EU sicer poskuša, a v primerjavi s Kitajsko, Emirati in Savdsko Arabijo so vlaganja izrazito nizka. Strinjali so se, da digitalna preobrazba zahteva celosten in vključujoč pristop, ki mora temeljiti na odprtem dialogu med vsemi deležniki, saj le tako lahko oblikujemo primerne politike. Poudarili so, da je treba fleksibilne oblike dela povezati z ustrezno socialno varnostjo, da mora zakonodaja slediti tehnološkemu razvoju, ne da bi pri tem zavirala inovacije, ter da imajo izobraževalne institucije ključno vlogo pri razvoju znanj in kompetenc za prihodnji trg dela.
Zaključke posveta bo obravnavala Komisija Državnega sveta RS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, nato pa še plenum Državnega sveta Republike Slovenije. Sprejeti zaključki bodo posredovani pristojnim ministrstvom in drugim relevantnim deležnikom s priporočilom, da jih v čim večji meri upoštevajo pri oblikovanju prihodnjih politik in ukrepov na področju digitalne prihodnosti dela.
