Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je uvodoma izpostavil, da je gradnja močnih in trajnostnih partnerstev med državnimi institucijami, gospodarstvom, raziskovalnimi organizacijami in izobraževalnim sistemom nujna. »Takšna partnerstva imajo številne prednosti – tako za posameznike kot za gospodarstvo in družbo kot celoto,« je poudaril. Pojasnil je, da skrb za ustrezno usposobljene kadre neposredno vpliva na konkurenčnost in visoko dodano vrednost v gospodarstvu ter zagotavlja trajnostno rast. Če Slovenija ne bo pravočasno prilagodila svojega izobraževalnega sistema in okrepila sodelovanja z gospodarstvom, tvegamo dolgoročno zaostajanje, povečanje brezposelnosti in odliv ključnih kadrov v tujino, je opozoril. Ko izobraževalni sistem razvija kadre za dejanske potrebe trga, podjetja hitreje rastejo, državni prihodki se povečujejo, pritisk na socialne blagajne pa se zmanjšuje. Hkrati se krepita socialna kohezija in zaupanje v institucije je dejal in dodal, da poklici prihodnosti niso le vprašanje trga dela temveč so so strateško vprašanje za prihodnost države.
Pri vprašanju dodatnih znanj ne gre le za izobraževalni sistem, v katerem posameznik pridobi formalno izobrazbo, je izpostavil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Mehke veščine, ki so pomembne za razvoj v smeri družbe 5.0, je treba pridobivati hitreje, kot to omogoča dolgotrajno formalno izobraževanje. V bodoče bo izjemno pomembno sodelovanje med tehniki oziroma naravoslovci in humanisti oziroma družboslovci, zato je nujno spodbujati timsko delo. Minister je navedel spremembe, ki jih uvaja Zakon o visokem šolstvu, ki poleg boljšega financiranja uvaja tudi možnost mikrodokazil, kar pomeni, da je s krajšim izobraževanji mogoče pridobiti dodatne kompetence. S tem se poveča fleksibilnost in priprava že obstoječi kadrov na hitrejše odzivanje na novosti. Univerze morajo začeti z uvajanjem dualnega študijskega programa (en semester na fakulteti, en semester v službi), je poudaril minister. S tem bo posameznik, ki bo zaključil tak študij, takoj usposobljen za delo.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je spomnil na raziskave, ki kažejo, da se pri mladih zmanjšuje sposobnost bralne pismenosti, kritičnega mišljenja in reševanja problemov. Ocenil je, da je temu tako zaradi uporabe pametnih telefonov in umetne inteligence. Poleg tega se posledice uporabe umetne inteligence lahko odrazijo tudi na trgu dela, kjer se bo pokazalo, da bo lahko eden, ki bo znal dobro uporabljati umetno inteligenco, nadomestil pet zaposlenih. »Trg dela bo začutil vihar, ta vihar bo posebej problematičen v državah, kot je Slovenija. Smo družba z visokim deležem visoko izobraženih in ni veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni delati z rokami, zato uvažamo delovno silo za poklice, za katere visoka kvalifikacija ni potrebna,« je dejal Mesec. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije razvija platformo za napovedovanje kompetenc, ki bo pomagala predvideti, po katerih kompetencah bo na trgu povpraševanje.
Državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje mag. Andrej Sotošek je poudaril, da se na ministrstvu zavedajo spreminjajočega se trga dela in potreb po novih znanjih in kompetencah, zato mladim skušajo omogočiti pridobivanje znanj in spretnosti, s katerimi bodo lahko dosegli rezultate. Izpostavil je projekt Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti, s katerimi želijo doseči večjo prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z deficitarnimi poklici. Primer dobre prakse je evropsko tekmovanje v poklicnih spretnosti Euroskills, v katerem mladi med 18 in 25 letom tekmujejo v 40 panogah. Na letošnjem tekmovanju se bodo mladi iz Slovenije pomerili v 14 panogah. V povezavi z izvajanjem praktičnega usposabljanja pri delodajalcih je Sotošek poudaril, da bo potreben sistemski dogovor vseh partnerjev, ki bo omogočil kakovostno in varno usposabljanje dijakov pri delodajalcih.
Direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu prof. dr. Franci Demšar je predstavil analizo zaposljivosti diplomantov. Brezposelnost diplomantov je v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami nizka, pri čemer diplomanti v zahodni kohezijski regiji malo lažje najdejo primerno zaposlitev. Najmanj brezposelnih diplomantov (1,4 %) je tistih z dokončano univerzitetno izobrazbo, največ (4,5 %) pa z dokončanim magistrskim študijem. Po področjih KLASIUS-P16 je med desetimi področji najmanj brezposelnih diplomantov tehničnih smeri, pri umetnosti in humanistiki je brezposelnost nekoliko višja, a ni kritična. Zanimiv podatek je, da je eno leto po zaključku študija na mariborski medicinski fakulteti 30 % diplomantov brezposelnih, dve leti po diplomi se jih večina zaposli, kar kaže na neurejenost sistema specializacije. Raziskava kaže, da so nekateri študijski programi vpeti v okolje, drugi pa ne. Ko bo analiza dokončana, bodo podatki javno objavljeni, kar bo v pomoč bodočim študentom pri vpisu. Podatki bodo na voljo tudi MVZI kot usmeritev pri načrtovanju štipendijske politike in politike financiranja univerz.
Predstavnik Univerze na Primorskem prof. dr. Rok Strašek je izpostavil vlogo univerz pri kreiranju bodočih poklicev, pri čemer je poudaril družbeno odgovornost univerz. Univerze morajo spodbujati kritično mišljenje in soustvarjati sodobne trende. Pri oblikovanju programov je treba nameniti pozornost prilagodljivosti in upoštevati spreminjanje narave dela (hibridne oblike, potrebe po nadgrajevanju znanj). Država mora z ustrezno zakonodajo ustvarjati pogoje za čim večjo prilagodljivost in prožnost izobraževalnega sistema, je poudaril. Izobraževanje ne sme biti osredotočeno le na čas do začetka poslovne poti, ampak mora slediti smernicam vseživljenjskega učenja (mikrodokazila). Ob prilagajanju potrebam družbe je treba ohraniti tudi skrb za ohranjanje tradicionalnih poklicev, je sklenil Strašek.
Prof. dr. Blaž Zupan iz Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je v prispevku naslovil slovensko pot k vedenju in uporabi umetne inteligence. Umetna inteligenca ni nekaj, kar bi zbrisalo poklice, ampak nekaj, kar bo naredilo razliko med tistimi, ki te poklice dobro opravljajo in tistimi, ki jih ne, je poudaril. Temelj za poklice prihodnosti je podatkovna pismenost, saj branje in uporaba podatkov omogočata optimizacijo proizvodnih procesov in sprejemanja odločitev. Zupan je kritično ocenil, da podatkovne pismenosti Slovenija ne neguje. Bežno se je dotaknejo določeni študijski programi, v osnovnih in srednjih šolah pa o tem ni govora. »Če o problemih umetne inteligence razpravljajo ljudje, ki o njej nič ne vedo, imamo problem. Brez podatkovne pismenosti odločevalci ne bodo znali prepoznati prednosti, ki jih umetna inteligenca ponuja, inženirji pa ne bodo znali uporabljati sistemov, ki na njej temeljijo, je dejal in predlagal, da se v vsak predmet v osnovni in srednji šoli vključijo elementi podatkovne pismenosti, s čimer bi se nadomestil velik delež učenja na pamet. Predlagal je še uvedbo predmeta računalništva in vzpostavitev svetovalnega centra za industrijo, za katerega so strokovnjaki na povabilo vlade že pripravili zasnovo.
Učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje dr. Uroš Ocepek je predstavil prednost zasavskih dijakov pred drugimi in študijo primera vpeljave umetne inteligence na STPŠ Trbovlje. Začetek individualnih dijaških projektov na STPŠ Trbovlje sega v leto 2013. Leta 2018 so začeli izvajati strokovni modul Uvod v umetno inteligenco. Od takrat do danes so izvedli številne inovacije, med drugim so razvili tudi družabno igro za boj proti psihoaktivnim snovem. Umetno inteligenco na STPŠ Trbovlje uporabljajo kot učno snov, kot področje projektnih nalog in pri učiteljevem delu. S tem umetna inteligenca postaja asistent pri učenju.
»Če želimo, da Slovenija ostane konkurenčna na globalnem trgu, moramo ljudi in znanje postaviti v središče našega delovanja – ne le na papirju, temveč v praksi. Z ustreznimi sistemskimi ukrepi in finančnimi spodbudami lahko ustvarimo okolje, ki bo spodbujalo inovacije, raziskave in celosten razvoj kadrov,« je bila jasna generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. GZS se že dolgo zavzema za sistematičen pristop k vprašanju poklicev prihodnosti ter veliko pozornosti namenja napovedovanju kompetenc v strateško pomembnih panogah. Predlagala je, da se mikrodokazila kot učinkovito orodje za zapolnjevanje kompetenčnih vrzeli razširi tudi na višje šolstvo ter strokovne in poklicne šole. Poudarila je, da so v Sloveniji potrebne spremembe v izobraževalnem sistemu in se zavzela za uvedbo programa, ki bi »mladim raziskovalcem omogočil izvajanje strateško pomembnih raziskav, ki so usmerjene v konkretne izzive podjetij, ki bi s tem pridobila priložnost za krepitev razvojnih kapacitet in prenos vrhunskega znanja v prakso.« Kot je še dodala, si »GZS prizadeva s svojimi aktivnostmi pomagati podjetjem pri uvajanju naprednih organizacijskih modelov, ki vključujejo agilno vodenje, decentralizirano odločanje in sodelovalno kulturo.«
Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko je o prihodnosti dela spregovoril s stališča sindikatov. Poudaril je, da so poleg poklicev prihodnosti, ki so pomembni za nadaljnji razvoj države, pomembni tudi poklici, ki se splačajo (parketarji, vodovodarji, pečarji) oziroma poklici, v katerih je veliko dela in malo ljudi, ki ta dela opravljajo. Razmišljati bi morali o tem, kako motivirati mlade, da se odločajo za deficitarne poklice, pri čemer je prvi pogoj, da mora biti delo primerno plačano, pogoji dela morajo biti dostojni in poklici morajo biti cenjeni. Sindikati se soočajo z izzivom, na kakšen način organizirati in zastopati delavke in delavce v spremenjenih pogojih in načinih dela ter kako motivirati ljudi, da se bodo konstantno usposabljali in izobraževali, kar pripomore k njihovi zaposljivosti. Kritično je ocenil, da v zaposlene država ne vlaga, od njih se samo pričakuje. Delodajalci pričakujejo, da jim bo izobraževalni sistem predal izdelan kader, je dejal in dodal, da je naloga vseh socialnih partnerjev, da naredijo korak naprej ter da motivirajo ljudi, da vlagajo vase in so inovativni. Kot ključno pomanjkljivost je ocenil, da v Sloveniji nimamo strateškega dokumenta, v katerem bi bilo opredeljeno, kaj želi Slovenija doseči v naslednjih desetih letih, zato tudi ne vemo, katere poklice bomo potrebovali in v kaj želimo investirati.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je dejal, da poklicev prihodnosti ni, so samo poklici sedanjosti. »Nepredvidljivost nas samo bega, ukvarjati se moramo s sedanjostjo, ki jo zaznamujejo hitro spreminjajoča se tehnologija, spremenjeni odnosi v družbi, okoljski izzivi in nove oblike dela,« je dejal. Z vsem tem naraščajo potrebe po novih veščinah, med katerimi so podatkovna pismenost, samoiniciativnost in samodisciplina. Pri monotonih, količinskih delih je pomoč pametnih naprav dobrodošla, a za uporabo teh naprav moramo imeti pogum in sposobnost avtonomnega sprejemanja odločitev. Izpostavil je nujnost vseživljenjskega usposabljanja in spodbujanja vajeništva kot kombinacije učenja, pridobivanja izkušenj v praksi in osebnostne rasti. Predstavnike izobraževalnega sistema je pozval, da naj ne pošiljajo v delovni proces posameznikov, ki imajo ubito voljo do učenja.
Povezavi med hitrejšim prilaganjem izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva in zagotavljanjem dolgoročne globalne konkurenčnosti se je posvetila tudi predstavnica Manager kluba Ptuj mag. Lijana Kocbek, ki je tudi vodja projekta Karierni Ptuj. Ocenila je, da se slovenski izobraževalni sistem na spreminjajoči se trg dela in tudi na izzive javnega zdravstva ne odziva dovolj hitro ter da zelo iskanih tehničnih profilov na trgu praktično ni. Zaznati je tudi zanemarjanje poklicnega in strokovnega izobraževanja in odhajanje mladi po zaključenem študiju v velika mesta ali v tujino, kar izčrpava kadrovski bazen manj razvitih regij. Predlagala je vzpostavitev nacionalne platforme, ki bi napovedala, katere kompetence bo trg dela dejansko potreboval, večjo fleksibilnost šolskih programov in prenovo dualnega sistema z okrepljeno vlogo delodajalcev, večjo podporo malim podjetjem in zmanjšanje administrativnih bremen.
Direktor Yaskawa Slovenia dr. Hubert Kosler je povedal, da je Yaskawa od leta 1960 gonilna sila revolucije v industrijski avtomatizaciji predelovalne industrije. Inovirajo na področju robotike za družbene potrebe (npr. medicina). Njihov prispevek k razvoju Industrije 4.0 je, da prinaša predelovalno industrijo iz nizkocenovnih držav nazaj v Evropo. S tem ohranjajo in večajo število kakovostnih delovnih mest. Kakovostna proizvodnja, razvoj in storitve zahtevajo visoko strokovnost in tehnološko inovativnost. Večina zaposlenih v Yaskawa Kočevje ima srednjo strokovno in visokošolsko izobrazbo. Za zagotavljanje ustreznega kadra sodelujejo pri izvajanju praktičnega izobraževanja. Sodelujejo tudi z lokalnim šolskim centrom pri soustvarjanju, podpori in promociji izobraževalnih programov. Za vizijo so si zastavili tovarno prihodnosti, sodelujejo pri izvedbenih projektih (digitalni dvojček) in raziskovalnih projektih (Horizon).
Predsednik uprave Kolektor Valter Leban je pojasnil, kakšne veščine in sposobnosti se bodo potrebovale v prihodnosti. Izpostavil je nujnost večjega poudarka na zmožnosti učenja in prilagodljivosti, kritičnem mišljenju in reševanju kompleksnih problemov, kreativnosti in inovativnosti, socialnih in čustvenih veščinah, digitalni pismenosti in sposobnosti uporabe tehnologije ter etiki in odgovornosti. Pojasnil je, da v praksi opažajo vrzeli v veščinah pri novih zaposlenih (kar je rezultat izobraževalnega sistema) in pri trenutnih zaposlenih, pri katerem se pojavlja potreba po množičnem preusposabljanju. Obstoječi sistem otežuje prilagajanje tudi zaradi rigidne delovne zakonodaje in izobraževalnega sistema, ki ne daje dovolj poudarka ključnim veščinam prihodnosti. »Naš uspeh bo odvisen od sposobnosti sodelovanja in prilagajanja sistema realnim potrebam,« je poudaril Leban.
Posvet je povezoval državni svetnik Jože Smole.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Copyright 2021, Vse pravice pridržane