Selnica ob Dravi, 26. september 2025 – Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je danes gostil nadaljevalni sestanek o projektu Črpalne hidroelektrarne Kozjak (ČHE Kozjak) s priključenim daljnovodom 2x400 kV. Dogodka so se udeležili generalna sekretarka Državnega sveta RS dr. Monika Kirbiš Rojs in državna svetnika Milan Ozimič ter Drago Žura, poslanec Državnega zbora in občinski svetnik Občine Selnica ob Dravi Jurij Lep, županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj, člani Delovne skupine za spremljanje gradnje ČHE Kozjak, predstavnik Sveta krajevne skupnosti Kamnica, predstavniki Civilne iniciative Za Kozjak, Dravskih elektrarn Maribor, družbe ELES ter drugih pristojnih institucij. Predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo so se opravičili.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o. mag. Damjan Seme je poudaril pomen ČHE Kozjak za zagotavljanje zadostne oskrbe z električno energijo in dodal, da želijo projekt razvijati skupaj s prebivalkami in prebivalci, ki na območju projekta živijo.
Na srečanju so bili predstavljeni rezultati doslej izvedenih študij, povezanih s projektom ČHE Kozjak, med drugim alternativne rešitve za transport viškov materiala v dolino (HSE Invest preučuje dve varianti, obe povezani z žičnico). Ponovno bodo izvedene presoje vplivov na okolje, ki bodo zajemale hrup, prah, vibracije in izpuste, prav tako bo po zaključku projekta izvedena celovita rekonstrukcija cest, je povedal vodja projekta ČHE Kozjak Sandi Ritlop.
Predstavljen je bil tudi projekt proučitve izvedljivosti delne pokablitve 400 kV daljnovoda, ki jo pripravlja Elektroinštitut Milan Vidmar. Namen projekta je zagotoviti strokovno podprte, izvedljive in družbeno sprejemljive rešitve s pregledom prednosti in slabosti različnih tehničnih pristopov.
Prav tako je bil predstavljen potek geomehanskih raziskav in hidrološkega monitoringa na področju ČHE Kozjak, ki jih izvaja podjetje IRGO. Namen raziskav (vrtin in razkopov) je omogočiti projektantom optimalno pripravo projektov za izgradnjo. Te preiskave bodo pokazale tudi, koliko viška materiala bo nastalo pri izgradnji. Namen hidrogeoloških raziskav je preveriti vpliv projekta na vodne vire. Ta študija je podlaga za določitev morebitnih ukrepov na posameznem zajetju za zagotavljanje količinskega stanja tudi po izvedbi ČHE Kozjak.
Po zaključenih študijah, ki so v teku, bodo investitorji izvedli oceno varnosti akumulacijskega jezera, saj morajo najprej pridobiti podatke, je povedal Ritlop.
Prisotni so razpravljali tudi o vplivih projekta na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva, gozdne površine in druge okoljske vidike.
Predstavnik Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor, Rok Čuš je povedal, da so bili vključeni v sprejemanje državnega prostorskega načrta. Izdali so mnenja in oblikovali omejitvene ukrepe, ki so bili vključeni v načrt. Vključeni bodo tudi v poročilo o vplivih na okolje za integralno gradbeno dovoljenje.
Vodja območne enote Maribor Zavod za gozdove Slovenije Igor Kopše je spomnil, da bo vpliv projekta na lovstvo in gozdarstvo velik in povedal, da je od spomladanskega časa do danes prišlo z delnimi modifikacijami projekta do premikov v pozitivni smeri. Največjo izgubo gozdnega prostora bo povzročil kablovod.
Županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj je spomnila, da se največji del projekta nahaja v tej občini in poudarila, da so bili ves čas konstruktivni. Ustanovili so tudi Delovno skupino za spremljanje gradnje ČHE Kozjak z namenom, da bi bile odločitve strokovno utemeljene in razumljene čim več občanom. Spomnila je na zbor občanov, na katerem so izrekli odločen NE projektu, kar ocenjuje kot posledico slabe obveščenosti. Z informacijami, ki jih dobivajo sedaj, ugotavljajo, da zadeva morda le ni tako ostra, kot so prvotno čutili, kljub temu pa pričakujejo, da bodo slišani in da bodo zakonodajalci pripravili zakon ali vsaj uredbo, v kateri bo zapisano, da je ta projekt državnega pomena ter jim s tem zagotovili tudi vsa nadomestila oziroma povračila, ki občankam in občanom pripadajo.
Član Delovne skupine za spremljanje gradnje ČHE Kozjak, Občina Selnica ob Dravi, Tadej Gosak je predstavil pričakovanja skupine. Prva je alternative projekta – zadovoljni so, da so prišli do določenih alternativnih možnosti, še vedno pa nimajo odgovora HSE in pristojnega ministrstva, ali je ČHE edini način za zagotavljanje zadostne količine električne energije, predlagajo manjše akumulacijsko jezero v kombinaciji z baterijskimi hranilniki. Druga zahteva je, da je projekt varen v času izvedbe in v času obratovanja. Tretja zahteva so pravične odškodnine za kraj in občane.
Civilne iniciative so znova opozorile na potrebo po verodostojnih informacijah in vključujočem dialogu. Predstavnik Civilne iniciative Za Kozjak Beno Masten je predstavil sklepe, sprejete na Zboru krajanov KS Kamnica februarja 2025 in sklep, sprejet na zboru Krajanov Občine Selnica ob Dravi maja 2025. Spomnil je, da investitor vključno s pristojnimi ministrstvi in vlado še ni odgovoril na vprašanja, med katerimi so končna okoljska in ekonomska bilanca projekta v časovnem obdobju 50 let in cena projekta za davkoplačevalce.
Državni svetnik Milan Ozimič je poudaril, da mora biti pri načrtovanju in umeščanju v prostor zelo odkrito sodelovanje med investitorji in lokalno skupnostjo in tega povsod manjka. Kot težavo je izpostavil tudi neustrezen zakonodajni okvir, ki zadeva tako lokalno prebivalstvo kot investitorje.
Predsednik Lotrič je izpostavil, da je cilj tega, kot tudi preteklih dveh sestankov, zagotoviti transparentnost in odprt dialog med vsemi deležniki. »Namen je, da se dosedanje študije predstavijo strokovno in pregledno, da lahko skupaj poiščemo rešitve, ki bodo sprejemljive za lokalne prebivalce in hkrati skladne s strateškim pomenom projekta za državo, pričakovanji investitorjev ter zasledovanjem ciljev čim večje avtonomije države na področju oskrbe z električno energijo,« je poudaril.
Udeleženci so se strinjali, da je sodelovanje med investitorji, civilnimi iniciativami in lokalnimi skupnostmi ključnega pomena za družbeno sprejemljive rešitve. Dogodek je pokazal, da kljub različnim mnenjem obstaja interes za nadaljevanje konstruktivnega dialoga.
Predsednik Lotrič je opozoril tudi na pomen pogovorov za širše razumevanje, kako v Sloveniji umeščamo velike infrastrukturne projekte v prostor, kako komuniciramo z ljudmi in kako odgovarjamo na pomisleke ljudi, ki jih ti projekti neposredno zadevajo.
