Dogodek je bil organiziran ob 50-letnici Medvladnega hidrološkega programa (IHP) UNESCO in 60-letnici znanosti v okviru UNESCO. Glavni namen posveta je bil osvetliti, kako lahko sodobna hidrološka znanost z ustreznimi sistemskimi spremembami in interdisciplinarnim pristopom krepi poplavno odpornost Slovenije, predvsem pa tudi, kako upoštevati negotovosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, vplivi družbenega razvoja na kroženje vode in vodno bilanco ter kompleksnost sistema kroženja voda na Zemlji.
Zbrane sta uvodoma nagovorila predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič in predsednik Nacionalnega odbora za Medvladni hidrološki program UNESCO prof. dr. Matjaž Mikoš.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da je posvet »priložnost za razmislek o eni največjih nalog sodobne Slovenije – kako povečati poplavno odpornost države v času, ko podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja, temveč naša vsakdanja realnost«. Ob tem je izpostavil pomen povezovanja znanosti, stroke in politike: »Naloga politike je, da znanstvena dejstva pretvori v konkretne ukrepe. Voda je strateška dobrina, od njenega odgovornega upravljanja pa bo odvisna kakovost življenja prihodnjih generacij.«
Predsednik Nacionalnega odbora za Medvladni hidrološki program UNESCO prof. dr. Matjaž Mikoš je predstavil vlogo odbora IHP z več kot 30-letno tradicijo in se zahvalil za priložnost nastopiti v Državnem svetu RS. Izrazil je upanje, da bo posvet pripomogel h krepitvi dialoga med znanstveniki, inženirji in odločevalci, do katerih glas stroke občasno težko seže. Posvet je bil koncipiran v smeri sistemskih sprememb in izboljšav, je pojasnil Mikoš.
V nadaljevanju posveta so s strokovnimi prispevki sodelovali priznani slovenski hidrološki raziskovalci in strokovnjaki.
Dr. Mitja Brilly (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) je predstavil razvoj hidrologije od prvih meritev gladine Nila do sodobnih hidroloških modelov, ki omogočajo napovedovanje in obvladovanje poplav. Poudaril je, da je zanesljivost verjetnostnih analiz in hidroloških modelov, ki temeljijo na točnosti vhodnih podatkov in ustrezni umeritvi, ključna za oceno vplivov podnebnih sprememb in krepitev poplavne odpornosti Slovenije.
Dr. Matjaž Mikoš (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) je poudaril, da hidrološke znanosti povezujejo naravoslovje, inženirstvo in družboslovje ter so ključne za razumevanje vpliva človeka na kroženje vode in posledično za krepitev poplavne odpornosti. Opozoril je, da potrebujemo nov družbeni dogovor o zagotavljanju poplavne varnosti in dvigovanju poplavne odpornosti slovenske družbe, ki temelji na znanstvenih dejstvih, interdisciplinarnem sodelovanju in preventivnem načrtovanju razvoja prostora.
Dr. Mojca Šraj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) je poudarila, da poplave leta 2023 ne bi smele biti presenečenje, če bi pri hidroloških analizah uporabljali širše, regionalne pristope, ki temeljijo na čezmejnih podatkih. Opozorila je, da se morajo projektni pretoki po vsakem večjem poplavnem dogodku ponovno preračunati in da je za zanesljivo napovedovanje nujno stalno posodabljanje hidroloških študij, uvedba sodobnih modelov ter krepitev raziskovalnega in strokovnega kadra.
Dr. Gorazd Urbanič (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) je v prispevku Vodni ekosistemi in ekosistemske storitve v luči poplavne odpornosti predstavil pomen rek od prvih civilizacij do danes. Podal je pet ključnih priporočil za krepitev poplavne odpornosti: sprejem celostnega družbeno-ekonomskega in okoljsko dinamičnega pogleda na obrežni pas; posodobitev direktiv EU in nacionalne zakonodaje; uskladitev vseh politik, povezanih z obrežnimi območji; izvedba prilagodljivega upravljanja z ustreznim spremljanjem in vrednotenjem stanja ter izvajanje pristopa soustvarjanja politik in spodbujanje prenosa znanja.
Dr. Cyril Mayaud (ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je pojasnil, da poplave na kraških območjih nastajajo zaradi zapletenega prepletanja podzemnih in površinskih voda, kar lahko povzroči dolgotrajne in obsežne škode na infrastrukturi. Po drugi strani pa kraške poplave omogočajo vzdrževanje zelo občutljivih ekosistemov mokrišč, ki gostijo številne endemitske živalske in rastlinske vrste. Poudaril je pomen stalnega spremljanja vodnih razmer, uporabe numeričnih modelov ter vključevanja lokalnega prebivalstva, katerega znanje in opazovanja med poplavami lahko delno nadomestijo pomanjkanje merilnih postaj in prispevajo k boljšemu razumevanju in napovedovanju kraških poplav.
Dr. Mira Kobold (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje) je predstavila vlogo Agencije RS za okolje pri spremljanju hidroloških procesov s sodobnimi merilnimi sistemi, ki omogočajo samodejen prenos podatkov in s tem sprotne, zanesljive informacije za pravočasno opozarjanje in učinkovito ukrepanje ob poplavah. Poudarila je, da so ti podatki ključni ne le za upravljanje z vodami in prostorsko načrtovanje, temveč tudi za dolgoročne analize trendov pretokov, oceno vplivov podnebnih sprememb ter podporo znanstvenim in izobraževalnim dejavnostim.
Andrej Golob (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje) je predstavil vlogo ARSO pri sistemu zgodnjega opozarjanja pred poplavami, ki temelji na stalnem spremljanju hidroloških razmer, lastnih modelih slovenskih porečij ter sodelovanju pri razvoju metod strojnega učenja. Poudaril je, da napovedi in opozorila vključujejo oceno vplivov na ljudi ter naravno in grajeno okolje, kar omogoča pravočasno in ciljno usmerjeno obveščanje javnosti ter služb zaščite in reševanja.
Dr. Janja Kramer Stajnko (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometni inženirstvo in arhitekturo) je izpostavila, da hidrološka znanost omogoča zanesljivo podporo odločanju sistema zaščite in reševanja ter s tem krepi poplavno odpornost Slovenije. Predstavila je koncept odziva ob poplavah, pri katerem se uporabljajo štiri stopnje intervencijskih vrednosti vodostajev in pretokov vodotokov. Poudarila je pomen prenosa strokovnega znanja v prakso, trajnega sodelovanja med raziskovalci in operativnimi službami ter učinkovitega sistema zgodnjega opozarjanja za pravočasno in ciljno usmerjeno ukrepanje.
Dr. Simon Rusjan (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) je predstavil postopek za oceno škode zaradi poplav in intenzivnosti procesov rečne erozije, pri čemer je analiziral posledice uničujočih poplav avgusta 2023 na vzorčnih območjih. Poudaril je uporabo daljinskega zaznavanja in GIS orodij za oceno poplavne ogroženosti, globin vode in prostorskega dosega erozijskih procesov, kar je ključno za načrtovanje urejanja prostora v poplavno ogroženih območjih. Predstavil je programsko orodje KRPAN za oceno škodo zaradi poplav.
Mag. Luka Štravs (Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za vode) je predstavil Uredbo o pogojih in omejitvah za poseganje v prostor ter za izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ki je bila sprejeta 8. maja 2025. Nova poplavna uredba uvaja pojem poplavne ter erozijske odpornosti in stabilnosti, zaostruje gradnjo in načrtovanje stavb ter uvaja pojem območja kart razredov poplavne nevarnosti. Uvaja jasno strukturo delitve poseganja v prostor na državno prostorsko načrtovanje, občinsko prostorsko načrtovanje in izvajanje posegov v prostor.
Zaključki posveta se nanašajo na pet stebrov.
- Vzpostavitev nacionalnega programa za hidrološko zmogljivost
Sprejetje integriranega pristopa, ki združuje strateško in dolgoročno financiranje raziskav (npr. preko novega CRP "Hidrologija"), ustanovitev specializiranega raziskovalnega centra za naravne ujme ter takojšnje ukrepe za reševanje akutne kadrovske krize v vodarstvu in okoljskem inženirstvu (ciljne štipendije, razglasitev deficitarnosti poklica).
- Uvedba dinamičnega, na podnebne spremembe prilagojenega okvira za ocenjevanje tveganj
Zakonska uvedba zahteve po rednem in obveznem posodabljanju: projektnih pretokov, kart poplavne in erozijske nevarnosti ter varnostnih (stabilnostnih) presoj kritične vodne infrastrukture.
Ta proces mora obvezno temeljiti na uporabi sodobnih nestacionarnih metodologij in najnovejših podnebnih projekcij, s čimer se zagotovi, da načrtovanje temelji na pričakovani prihodnosti in ne na preteklih razmerah.
- Modernizacija in ciljno usmerjena širitev državnega monitoringa
Prednostna naložba v tehnološko posodobitev in strateško širitev mreže merilnih postaj, s poudarkom na doslej slabo pokritih, a hidrološko ključnih območjih, kot so gorska povirja in kraški sistemi.
Hkrati je treba pospešiti implementacijo sodobnih tehnologij (npr. umetna inteligenca, daljinsko zaznavanje) za izboljšanje natančnosti in pravočasnosti hidroloških napovedi in sistemov zgodnjega opozarjanja.
- Formalizacija povezave med znanostjo in operativo
Vzpostavitev trajnega, strukturiranega in institucionaliziranega mehanizma sodelovanja med znanstveno sfero (univerze, raziskovalni inštituti) in operativnimi službami (ARSO, Uprava RS za zaščito in reševanje).
Ta mehanizem mora zagotavljati hiter in dvosmeren prenos znanja, podatkov in potreb, s čimer se znanstvena dognanja učinkovito prelijejo v prakso – od izboljšanih napovedi do bolj učinkovitih intervencij na terenu.
- Celostno upravljanje voda – povezovanje zelene/modre/sive infrastrukture
Razvoj in implementacija nacionalne strategije, ki reke in njihova prispevna območja obravnava kot kompleksne ekosisteme.
Ta strategija mora hkrati prepoznati ključno vlogo obstoječe vodne infrastrukture (pregrade, zadrževalniki, ureditve hudournikov in rek) in zato strateško vlagati v njeno varnost, redno vzdrževanje, posodabljanje in večnamensko rabo kot nepogrešljivega elementa za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zagotavljanje vodne varnosti (zadostne količine kakovostne vode za različne rabe).
Posvet sta povezovala prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik Inženirske akademije Slovenije, in prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, podpredsednik Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.
Zaključke posveta bo obravnavala pristojna Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino nato pa še plenum Državnega sveta RS. Zaključki bodo posredovani Vladi Republike Slovenije s pozivom, da jih v čim večji meri upošteva pri načrtovanju nadaljnjih politik in ukrepov.
Posnetek posveta je dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=4dCa-H5ImjU
