Ljubljana, 27. marec 2023 – V dvorani Državnega sveta RS se je danes odvil posvet v soorganizaciji Državnega sveta RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS in Sindikata Mladi plus.

Namen posveta je bil jasno opredeliti pojem prekarnosti in ugotoviti, kako se lahko s konkretnimi ukrepi zoperstavimo neželenim oblikam prekarnega dela. Atipične oblike dela, v katere se nekateri mladi vključujejo prostovoljno, drugi pa ne po lastni izbiri, imajo namreč močan vpliv na njihovo socialno varnost, načrtovanje prihodnosti, družine, pri nekaterih pa se negativne posledice kažejo tudi na njihovem fizičnem in duševnem zdravju. Istočasno se negativne posledice odražajo tudi širše v družbi, na vseh ostalih podsistemih družbe, tako na davčnem področju, (ne)stabilnosti pokojninskega sistema, zdravju in upadu delavskih standardov.

Posvet se je pričel s pozdravnimi nagovori predsednice Sindikata Mladi plus Tee Jarc, predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Marka Lotriča in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesca. 

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je uvodoma poudaril, da se »za vprašanja, kot je prekarnost, pogoji dela, pravice delavcev in podobno v Republiki Sloveniji uporablja socialni dialog. Ta je tripartiten in vključuje vlado, sindikate in delodajalce« Predstavniki slednjih na posvetu niso bili zastopani. Nadalje je izpostavil, da je pojem prekarnosti že sam po sebi večplasten in si njegovo vsebino v družbi še vedno razlagamo zelo različno. Pogosto se ga uporablja kot sinonim za nepoštene prakse zaposlovanja, včasih pa tudi kot neutemeljen in pretirano posplošen očitek vsem oblikam dela, ki ne predstavljajo redne zaposlitve za nedoločen čas. »Nove oblike dela so v prvi vrsti odsev stanja na trgu, splošnih družbenih razmer in družbenega razvoja. Razlikovati moramo med primeri, v katerih se posamezniki v neko obliko dela vključijo prostovoljno in so z delovnopravnim odnosom zadovoljni, in med primeri, v katerih se posameznikom odreka pravice. Problem prekarnega dela moramo obravnavati ob zavedanju, da ne obstaja zgolj ena plat zgodbe, da niso vse novodobne oblike dela neprimerne in zgrešene, in ob zavedanju, da smo si ljudje kot posamezniki zelo različni, tudi ko gre za delovne in karierne potenciale. Vsem pa nam je skupno to, da si želimo dostojnega in poštenega plačila za opravljeno delo, ki omogoča dostojno življenje. Veliko lahko naredimo že s tem, da odločno pokažemo, da se neprimernih praks v družbi ne bo toleriralo, s tem da okrepimo nadzorne mehanizme za prepoznavo in preprečevanje nezakonitih in neželenih praks. Hkrati pa odpremo razpravo o tem, kako zakonodajne rešitve uskladiti z novimi oblikami dela na način, da bo vsakemu, ki je delovno aktiven, zagotovljena ustrezna stopnja socialne varnosti,« je poudaril in dodal, da so med delodajalci tudi mnogi, »ki se zavedajo doprinosa svojih zaposlenih k razvoju in uspešnosti podjetij ali organizacij in skrbijo za njihovo dobrobit. Slednjim bi morali nameniti več javne in medijske pozornosti, saj dobri zgledi so in vedno bodo eno od gonil napredka«.

V nadaljevanju so govorci naslovili različne težave in različne oblike prekarnega dela. O posledicah prekarnosti sta spregovorili Lidija Jerkič, državna svetnica in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in prof. dr. Metoda Dodič - Fikfak, dr. med. iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Prof. dr. Darja Senčur Peček s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je predstavila referat o prikritih delovnih razmerjih in ekonomsko odvisnih osebah, Martina Vuk, predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa je spregovorila o prekarnosti v javni upravi. Delo prek spletnih platform je predstavil Aljoša Polajžar, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, študentsko delo prof. dr. Valentina Franca s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in agencijsko delo dr. Maja Breznik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

V zaključku posveta so predstavniki Sindikata Mladi plus, predstavila predlagane ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki zajemajo aktivno vlogo države pri spodbujanju zaposlovanja mladih za nedoločen čas, vzpostavitev sistema subvencioniranja zaposlitev mladih v organizacijah civilne družbe in v mladinskih organizacijah, povečanje sredstev za javna dela ter vlogo Zavoda RS za zaposlovanje pri opolnomočenju brezposelnih z izobraževanjem o njihovih delavskih in socialnih pravicah, različnih oblikah dela ter o tem, kako prepoznati kršitve na trgu dela in kako v primeru kršitev ukrepati.

Prezentacije govorcev in deklaracija v celoti bodo naknadno objavljene na spletni strani Državnega sveta pod zavihkom Civilna družba/Posveti.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.