Ljubljana, 28. november 2025 – V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet z naslovom Televizija prihodnosti: med tehnologijo, uporabnikom in dostopnostjo, ki sta organizirala Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Svet za radiodifuzijo.
Sodelujoči na posvetu so osvetlili razvoj televizije v digitalnem okolju ter vpliv naprednih tehnologij na dostopnost, uporabniške navade in prihodnost javnega servisa. Predstavili so ključne tehnološke premike v avdiovizualnih medijih, med drugim uporabo umetne inteligence, razvoj interaktivnih storitev, hibridne televizije in naprednih širokopasovnih omrežij. Posebna pozornost je bila namenjena rasti pretočnih platform in personalizaciji vsebin ter izzivom na področju varnosti uporabnikov, avtorskih pravic in ohranjanja kulturne ter jezikovne raznolikosti.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma opozoril, da digitalizacija, širitev pretočnih platform in uporaba umetne inteligence eksponentno spreminjajo medijski prostor ter način, kako uporabniki dostopajo do informacij, kulture in zabave. Poudaril je pomen javnih medijev, ki morajo zagotavljati kakovostne, verodostojne in neodvisne vsebine ter dostopnost za vse skupine prebivalstva, vključno z ranljivimi. Izpostavil je izzive, kot so zaščita uporabnikov, lažne novice, piratstvo in avtorske pravice ter ohranjanje jezikovne in kulturne raznolikosti. Posebno pozornost je namenil vlogi regionalnih in lokalnih vsebin za celovit vpogled v življenje ljudi po vsej državi ter poudaril nujnost sodelovanja strokovnjakov, ustvarjalcev in regulatorjev pri oblikovanju odgovorne in tehnološko napredne televizije prihodnosti.
Predsednik Sveta za radiodifuzijo dr. Jurij F. Tasič je spomnil, da je televizija nekoč predstavljala osrednji medij in glavno obliko družinske zabave. Danes jo nadomeščajo pretočne platforme, IPTV in pametne naprave. Starejše generacije ostajajo zveste klasični televiziji, mladi pa se selijo na splet zaradi večje časovne prilagodljivosti in širše izbire vsebin. Digitalizacija in umetna inteligenca prinašata nove priložnosti in izzive, pri čemer morajo razvoj medijev še naprej voditi načela pluralnosti, enakih možnosti, spodbujanja slovenske produkcije in jezika ter pravice do informiranosti.
V nadaljevanju posveta so predavatelji predstavili ključne vidike televizije prihodnosti.
Andrej Trojer (RTV Slovenija) je predstavil izzive distribucije programov v 21. stoletju, pojasnil prehod televizije v digitalni ekosistem ter pomen stabilne infrastrukture, časovne usklajenosti in novih tehnologij, kot je 5G Broadcast, za boljšo dostopnost in prilagodljivost RTV vsebin.
Luca Borzatta in Ljubomir Pavasović (Telekom Slovenije) sta govorila o digitalni televiziji in platformi NEO kot rešitvi prihodnosti. Poudarila sta prednosti pretočnih platform, kot so fleksibilnost, personalizacija in večja dostopnost, a hkrati izpostavila tudi izzive: globalni ponudniki niso podvrženi enakim predpisom, ne plačujejo davkov in prispevkov kolektivnim organizacijam v Sloveniji, pogosto ne zagotavljajo slovenskih podnapisov, manjši operaterji težko vzpostavijo sodelovanje z njimi, dvigi cen pa so pogosto brez nadzora.
Dr. Vitomir Štruc (Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani) je poudaril da televizija danes deluje kot aplikacija na pametnem TV, ki vključuje pretočne vsebine, mobilne zaslone in povezavo s socialnimi omrežji. V prihodnosti bo imel večjo vlogo računalniški vid, ki razume vsebino in uporabnika. Razvoj poteka v treh sklopih: personalizirana slika in zvok, interaktivna kontekstualizirana televizija ter generativne storitve, pri čemer se slika in zvok v realnem času prilagajata gledalcu, napravi in kontekstu.
Dr. Klemen Pečnik (Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani) je predstavil tehnologije hibridne televizije za izboljšanje dostopnosti. Uporabniki želijo več vsebin z znakovnim jezikom in podnapisi, ki so prilagodljivi po velikosti in položaju, brez prekrivanja pomembnih delov slike. Raziskovalna skupina razvija rešitve s pomočjo računalniškega vida, prihodnji razvoj pa vključuje 3D navidezne tolmače (avatar) ali prikaz ob zaslonu z XR-tehnologijo. Pečnik je poudaril, da bi morala dostopnost postati strategija na državni ravni za vse televizije, ne le nacionalno.
Mag. Miran Nikolič in mag. Matjaž Beričič (Telekom Slovenije) sta predstavila arhitekturo sodobne IPTV in njeno integracijo v telekomunikacijsko infrastrukturo. IPTV (Internet Protocol Television) namesto tradicionalnega oddajanja prek satelita ali kabla uporablja IP-omrežje za neposredno dostavo vsebin uporabniku, kar omogoča večjo interaktivnost, prilagodljivost in personalizacijo ter povezovanje z drugimi digitalnimi storitvami. Podpira funkcije, kot so video na zahtevo (VOD), časovni zamik, snemanje vsebin in interaktivni vodiči.
Dr. Marko Tkalčič (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem) je predstavil inteligentne priporočilne mehanizme ter izpostavil njihove etične in okoljske vidike. Med etičnimi izzivi je opozoril na pristranskost modelov in podatkov, tveganje dominacije globalnih produkcij ter priložnost za večjo vidnost lokalnih ustvarjalcev in ohranjanje kulturne raznolikosti s premišljeno personalizacijo. Okoljski vidiki vključujejo visoko energetsko porabo kompleksnih modelov, pri čemer najbolj zahtevni modeli niso nujno tudi najboljši.
Dr. Matevž Pesek (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani) je predstavil uporabo umetne inteligence za dostopnost in upravljanje medijskih zbirk. Tehnologija je že dostopna, a njena uporaba je pogosto odvisna od politične volje. Dejanski dostop do slovenskih zbirk je omejen, kar raziskovalcem onemogoča delo in škoduje kulturni dediščini, saj so raziskovalci primorani uporabljati tuje zbirke.
Katarina Braniselj (Planet TV) je opozorila, da algoritmi niso nevtralni – vključujejo komercialne, tehnične in jezikovne pristranskosti, pri čemer mali jeziki, kot je slovenski, pogosto ostajajo na robu. Države, kot so Estonija, Islandija in Finska, na te izzive odgovarjajo s strateškimi vlaganji v digitalno jezikovno infrastrukturo, medtem ko Slovenija zaostaja. Izpostavila je tudi etične izzive, povezane z uporabo umetne inteligence, vključno z vplivom na uredniško avtonomijo ter tveganji, ki jih prinašajo deepfake tehnologije. Po njenem mnenju so tri ključne naloge prihodnosti: premišljena in odgovorna vključitev umetne inteligence, zaščita uredniške avtonomije ter krepitev digitalne prisotnosti slovenščine.
Mateja Vodeb (RTV Slovenija) je predstavila izzive zagotavljanja tehnik dostopnosti v programih RTV Slovenija. Poudarila je ključna področja, ki zahtevajo pozornost so ozaveščanje družbe o pomenu dostopnosti, razvoj stroke in novih poklicev na področju dostopnosti, izobraževanje, razvoj novih IKT (predvsem govornih tehnologij), zagotavljanje tehnik dostopnosti na vseh kanalih, kakovost tehnik in zadostno financiranje.
Sledila je okrogla miza namenjena razpravi o smotrnosti ločenih fiksnih omrežij, vlogi javnih medijev v digitalni dobi, družbenem vplivu televizije in novih medijskih okolij ter izzivih malih ustvarjalcev v konkurenčnem digitalnem prostoru.
Na okrogli mizi so sodelovali Vesna Prodnik (Telekom Slovenije), medijski strokovnjak Martin Nahtigal, dr. Boštjan Marko Turk (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. Kristijan Musek Lešnik (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem) in Tomaž Grubar (Produkcijska skupina Mangart d. o. o. / Gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisnih avdiovizualnih producentov). Okroglo mizo je moderirala sekretarka Sveta za radiodifuzijo Mateja Grmek.
Zaključki današnjega posveta, ki sta ga povezovala predsednik Sveta za radiodifuzijo dr. Jurij F. Tasič in član Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino dr. Matjaž Štolfa, so pokazali, da prihodnost televizije in avdiovizualnih medijev v Sloveniji zahteva celostno in etično zasnovano strategijo. Posvet, ki je združil predstavnike znanosti, inženirstva, državnih institucij in odločevalcev, je osvetlil, kako napredne tehnologije in umetna inteligenca lahko prispevajo k razvoju nelinearnih interaktivnih platform, pomembnih za gospodarski, kulturni in družbeni razvoj države.
Razprava je izpostavila prednosti in slabosti novih medijskih okolij ter negotovosti, ki jih prinašajo tehnološke in družbene spremembe. Udeleženci so poudarili pomen povezovanja tehnoloških inovacij z dostopnostjo, jezikovno in kulturno raznolikostjo ter zaščito uporabnikov, hkrati pa opozorili na ključno vlogo javnih medijev in regionalnih vsebin pri ohranjanju pluralnosti. Umetna inteligenca je prepoznana kot orodje za izboljšanje uporabniške izkušnje, personalizacijo ter razvoj interaktivnih in dostopnih vsebin.
Posvet je pokazal, da ima Slovenija priložnost postati zgled pri razvoju sodobnih, vključujočih in tehnološko naprednih televizijskih platform. Ključ do uspeha je povezovanje znanosti, industrije in regulatorjev ter spodbujanje inovacij in odgovornega razvoja medijev.
Na podlagi izmenjanih izkušenj in predlogov bo Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino pripravila zaključke posveta za obravnavo na seji pristojne komisije in plenuma Državnega sveta RS ter njihovo posredovanje pristojnim državnim organom z zaprosilom za uraden odziv.
Posnetek posveta je dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=KZYfvPBZJLQ
