Ljubljana, 6. oktober 2023 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino odvil posvet Ugrabljena avtonomija vzgojno izobraževalnega sistema. Posvet sta povezovala predsednik Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimir Štrukelj in predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan.

Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. V nagovoru je med drugim izpostavil, da je v pogovorih s številnimi ravnatelji in učitelji večkrat zaznal zahtevne izzive, s katerimi se soočajo šole oz. ravnatelji in učitelji v komunikaciji z učenci in njihovimi starši. »Opaziti je, da so starši zelo vključeni v šolski proces, da učenci zelo svobodno razumejo učiteljevo avtoriteto – posledično zato prihaja do nerazumevanja med tem, kaj so pravice, kaj odgovornosti in kaj pristojnosti enih in drugih, in s tem do napetosti – ki največ škode naredijo prav otrokom. Učiteljeve avtoritete pa ne ogrožajo le ti zahtevni odnosi, ampak tudi zapleteni in neživljenjski predpisi, ki omejujejo učiteljevo in ravnateljevo samostojnost pri reševanju različnih vprašanj in problemov v pedagoškem procesu,« je dejal in izrazil upanje, da bodo strokovni zaključki posveta spodbudili pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje k hitrejšemu in odločnejšemu ukrepanju v soočanju z omenjenimi izzivi, ki neposredno vplivajo na kakovost in učinkovitost izobraževalnega procesa in s tem tudi na prihodnost naših otrok.

S prispevki so v nadaljevanju nastopili predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brumšek, ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič, ravnatelj OŠ Matije Čopa Kranj Matija Horvat, ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman in ravnatelj OŠ Sežana Alen Kofol. 

Razpravljavci so predstavili pojmovanje avtonomije in njenega pomena za šolski sistem. Avtonomija šol in avtonomija strokovnih delavcev šole predstavlja enega od elementov trajnega in kakovostnega napredka. Od ravnatelja in ostalih strokovnih delavcev šole se zahteva določena stopnja strokovne avtonomije, prav tako pa so odgovorni za kakovost in rezultate svojega dela. Avtonomijo med drugim omejujejo tudi birokratske zahteve, pravilniki in pravne norme, katerih število, teža in pomen se je v zadnjih desetih letih močno povečala. Kljub temu, da so določeni okvirji nujni, se zastavlja vprašanje, ali teh ni preveč oziroma ali niso morebiti preveč okorni, da bi v času hitrih sprememb, ki zahtevajo hitro prilagajanje, še omogočali ohranjanje standardov. Vsa profesionalna avtonomija se pogosto zoži na problem izvrševanja predpisanih postopkov in argumentiranja profesionalnih odločitev zunanjim deležnikom, kar negativno vpliva na ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih pedagoških kadrov. 

Nujno so potrebne spremembe zakonodaje, ki ureja šolstvo in izobraževanje, saj je le-ta zastarela in ni sledila družbenim spremembam. Udeleženci posveta so se strinjali, da je prilagoditev normativov in standardov potrebam novih šolajočih se generacij ter tudi potrebam po sodobnih oblikah pouka nujna in izrazili pričakovanje, da bo resorno ministrstvo postavilo ločnico med pristojnostmi šole in zunanjih deležnikov ter s tem zaščitilo avtonomijo šol. Sodelujoči so med drugim tudi zavzeli stališče, da je pred reformo šolskega sistema nujna celovita evalvacija devetletke.

Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.