V pozdravnem nagovoru je predsednik Državnega sveta Marko Lotrič med drugim izpostavil, da ob tem, ko živimo v deželi, ki je bogata z vodo odlične kakovosti (Slovenija se namreč po vodnatosti med evropskimi državami umešča na tretje mesto), s trenutnimi infrastrukturnimi zmogljivostmi zadržimo le 1% vseh razpoložljivih količin vode, kar nas uvršča na rep evropskih držav. »Ne le, da moramo učinkovito uvesti rešitve, ki vodo takrat, ko je le-te preveč, zadržijo za sušne čase, poskrbeti moramo tudi zato, da takrat, ko je vode res veliko, ta ne odnese s seboj domov, javne infrastrukture, gospodarskih objektov in življenj,« je poudaril in pojasnil, da ima gradnja pregrad in zadrževalnikov sinergijske učinke in je pomembna tako za zagotavljanje poplavne varnosti, pridobivanje električne energije, kot tudi namakanje, boljša izhodišča za ukrepanje ob obsežnih požarih, oskrbo s pitno vodo v sušnih obdobjih pa tudi za ohranitev naravnega okolja in biotske pestrosti. »Ključ do uspeha je izobraževanje strokovnjakov, ki bodo sposobni multidisciplinarnega pristopa ter sprejemanja mnenja in znanja drugih z namenom snovanja kvalitetnih rešitev, ki bodo ugodne za vse,« je sklenil.
S strokovnimi so nastopili izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, predsednik Slovenske inženirske zveze, Michel Lino, predsednik mednarodnega komiteja za velike pregrade ICOLD, Serafina Lizaridou, predsednica regionalnega odbora ICOLD EurCOLD, Giovanni Ruggeri, predsednik ITCOLD, Antonella Frigerio, namestnica direktorja oddelka za trajnostni razvoj in energetske vire pri RSE, prof. Josef Schneider, Inštitut za hidravlično inženirstvo in upravljanje vodnih virov, Univerza za tehnologije Graz, Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite RS, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, predstojnica Katedre za agrometeorologijo, Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi, d. o. o., prof dr. Matjaž Mikoš, predstojnik Raziskovalnega inštituta za geo in hidrološka tveganja, doc. dr. Matjaž Glavan, raziskovalec in asistent na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, Leopold Pogačar, župan Občine Žirovnica in podpredsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Marko Gasser, župan Občine Železniki, Ivan Molan, župan Občine Brežice in Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica.
Posvet so povezovali državna svetnika prof. dr. Stane Pejovnik in Leopold Pogačar ter Nina Humar, predsednica Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade.
Udeleženci posveta iz različnih sfer so se strinjali, da zaradi spreminjajočih se hidroloških/podnebnih dejavnikov in vse bolj neenakomerne porazdelitve padavin, upravljanje vodotokov, ki temelji zgolj na ohranjanju zatečenih razmer, v prihodnje ne bo zadoščalo. O tem pričajo tudi vedno pogostejše naravne katastrofe, suša in požari v naravi na eni in poplave na drugi strani, ki bolj kot izredne razmere postajajo nova realnost. Vloga pregrad in zadrževalnikov v procesu prilagajanja na podnebne spremembe ter njihova vloga pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je večplastna: od tega, da je voda najčistejši obnovljivi vir energije, do tega, da lahko zagotavljajo vodo za ohranjanje biološkega minimuma in s tem ustvarijo pogoje za habitatno in biotsko pestrost ter ohranjajo in bogatijo podtalnico. Pregrade in zadrževalniki imajo posledično velik pomen za skupnost in družbo, o čemer pričajo tudi izkušnje lokalnih skupnosti in kmetov iz območja, kjer so že zgrajeni.
Zadrževanje voda je kompleksen proces, v katerem morajo sodelovati številni strokovnjaki iz različnih področij (hidrotehniki, kmetijci, naravovarstveniki, lokalne skupnosti itd.), za uspešno umeščanje in optimalno delovanje ustrezne infrastrukture je dialog med vsemi deležniki, vključno z zakonodajalci in pristojnimi ministrstvi, ključnega pomena.
Zaključke posveta bo naknadno obravnavala pristojna Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.
Copyright 2021, Vse pravice pridržane