Preskoči na glavno vsebino

Predsednik DS RS Marko Lotrič na omizju: »Soglasja in nesoglasja v zgodovinskem trenutku«

Maribor, 24. november 2025 – Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič se je danes udeležil okrogle mize »Soglasja in nesoglasja v zgodovinskem trenutku«, ki sta jo organizirala Katedrala svoboda in Univerza Alma Mater Europaea. Razprava je bila posvečena temam obsežne monografije Soglasje za zgodovinski trenutek, izdane marca 2025, v kateri 74 avtorjev na več kot 800 straneh analizira izzive sodobnega časa, med njimi tudi predsednik DS RS Marko Lotrič s prispevkom z naslovom: »Decentralizacija in učinkovit javni servis: Razvojna vizija Slovenije za naslednje desetletje«. 

Po uvodnem nagovoru rektorja prof. dr. Ludvika Toplaka so udeleženci omizja osvetlili prelomni trenutek, zaznamovan z geopolitičnimi napetostmi, tehnološkimi preboji, okoljskimi vprašanji in kulturnimi razcepitvami ter iskali odgovore na vprašanje, kje kot družba najti soglasje in kako odgovorno upravljati z razhajanji, ki preoblikujejo prihodnost Evrope in Slovenije. Predsednik Lotrič je pri tem poudaril pomen razumevanja zgodovine in vrednot, na katerih temelji sodobna slovenska družba: »Da vemo, kje smo, moramo poznati svojo zgodovino; kam želimo iti, je odvisno od nas. Naše opore so vrednote in korenine, ki nas držijo skupaj.«

Predsednik Državnega sveta RS je poudaril, da se EU in Slovenija znova soočata z zgodovinsko izbiro glede svoje prihodnosti. »Pred našimi očmi nastaja nov mednarodni red. Če želi Evropska unija – in z njo Slovenija – ostati sooblikovalka, bo morala okrepiti strateško suverenost, notranjo povezanost in sposobnost odločnega ukrepanja,« je dejal Lotrič. Izpostavil je pomen konkurenčnega evropskega gospodarstva, tehnološke premoči in inovacij ter dosledno spoštovanje vladavine prava. Pri tem je opozoril, da navdušeno zanašanje na evropske institucije ne zadošča: »Brezglavo zaupanje EU nima smisla, vendar jo tudi kot majhna država krepimo. Varni smo v večji skupnosti, a EU bo morala urediti procese odločanja in oblikovati jasno obrambno ter varnostno politiko,« je poudaril.

V nadaljevanju se je dotaknil varnostnih izzivov in zaskrbljujočega zaostanka Evrope pri obrambnih zmogljivostih. Spomnil je na nedavno zasedanje Nata v Ljubljani in poudaril: »Na zasedanju Nata v Ljubljani je bilo jasno rečeno, da nismo sposobni zgraditi niti dovolj dronov, medtem ko jih Ukrajina proizvaja. Varnostno smo v veliki meri odvisni od drugih – zato smo na nek način v objemu ZDA, Rusije in Kitajske.« Dodal je, da je za Slovenijo in Evropo ključna jasna usmeritev: »Transatlantska povezava z zahodnimi vrednotami je naša naravna vloga – le tako lahko delujemo. Potrebujemo dodatno varnost in oboroževanje, ker nobena nevarnost ne izgine sama po sebi,« je dejal Lotrič.

V prvem delu razprave je Lotrič predstavil svoja spoznanja z nedavnega uradnega obiska delegacije Državnega sveta RS na Kitajskem, kjer se je slovenska stran srečala z najvišjimi predstavniki kitajskega političnega vrha in sodelovala na 8. Kitajskem mednarodnem sejmu uvoza (CIIE), na katerem je odprl slovenski paviljon. Poudaril je dvojno podobo sodobne Kitajske – izjemen gospodarski razvoj, ambiciozno infrastrukturno gradnjo in dvig standarda prebivalstva na eni ter različne prakse glede človekovih pravic in nadzora na drugi strani. Kot ključni dosežek obiska delegacije DS RS na Kitajskem je izpostavil zavezo vodstva skupine Hisense, da ostane prisotna v Velenju in Sloveniji: »To je pomemben signal za naše gospodarstvo in delovna mesta.«

Lotrič je tudi poudaril, da so za prihodnost Slovenije ključni znanje, znanost, tehnološki preboj in močno gospodarstvo, saj brez tega ni stabilnega šolstva, zdravstva in pokojnin. Med prioritetami je navedel umetno inteligenco, digitalizacijo, robotiko, sodobno digitalno infrastrukturo ter tesnejše sodelovanje med univerzami, inštituti in podjetji. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo ponuditi kakovostno izobraževanje, dobro plačana, zahtevna delovna mesta in okolje, kjer je znanje cenjeno,« je poudaril Lotrič ter za prihodnost Slovenije izpostavil tudi nujnost decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja. Ob tem je predstavil svojo razvojno vizijo: »Decentralizacija je nujna, ker se nam centralizacija dogaja sama po sebi. Z vzpostavitvijo pokrajin bi se oblikovala nova politična množica - 10 do 12 posameznikov, ki bi vodili pokrajine in se povezovali v Državnem svetu RS. Ne bi bili vsi enako revni, ampak bi spodbudili razvoj po vsej državi. V desetih letih bi ob sprejemu približno 170 zakonov lahko Slovenijo učinkovito decentralizirali,« je Lotrič delil svoje razmišljanje na omizju. Ob tem je poudaril tudi povezavo z aktualnimi razpravami v DS RS: »Tudi današnji posvet o demografiji v Državnem svetu RS je del iste zgodbe - kako dobro plačana delovna mesta delokacijsko umestiti tudi zunaj Ljubljane in prebuditi zagnanost v lokalnih skupnostih. Če želimo prebuditi narod, moramo priložnosti približati ljudem tam, kjer živijo,« je bil jasen Lotrič.

Pri okoljskih politikah se je zavzel za kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov ter večjo energetsko in prehransko samooskrbo. Pri tem je opozoril na nevarnost preveč ideološkega pristopa, ki domačega kmeta in podjetnika potiska v nekonkurenčen položaj v primerjavi z uvozom iz tretjih držav: »Zeleni prehod mora biti pragmatičen in uresničljiv,« je med drugim dejal Lotrič. Trump je po njegovem mnenju zaustavil t. i. woke ideologijo, s čimer je popustila zelena agenda. »To daje upanje, da se bomo tudi v Evropi uspeli dogovoriti, da je zmernost prava pot,« je še izrazil upanje predsednik DS RS Lotrič.

V sklepnem delu razprave je predsednik Lotrič dejal, da mora biti družbeno soglasje skupen projekt vseh generacij in regij. Po njegovem prepričanju mora temeljiti na vrednotah demokracije, osebne svobode, vladavine prava, človekovega dostojanstva in tržnega gospodarstva ob neodvisnih institucijah, ob jasni zasidranosti Slovenije v EU, Natu in OECD. »Naša prihodnost ni last ene generacije ali ene regije. Je skupen projekt. Če želimo soglasje za zgodovinski trenutek, moramo k mizi povabiti vse – in si znati prisluhniti,« je poudaril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.

»Politični prostor je pogosto preveč obremenjen z ideološkimi delitvami. Zgodovino moramo spoštovati, ne pa je zlorabljati za današnje spore. Politika mora reševati konkretne težave ljudi – delo, stanovanja, zdravstvo, dostojno staranje,« je še poudaril Lotrič ter posebej izpostavil vlogo Državnega sveta RS kot institucije dialoga, ki povezuje različne interesne skupine in dele Slovenije. 

 

Na fotografiji od leve proti desni govorniki omizja: prof. dr. Žiga Turk, prof. dr. Dimitrij Rupel, na sredini: moderator: dr. Ivan J. Štuhec, predsednik DS RS Marko Lotrič in dr. Federico V. Potočnik