Ljubljana, 11. marec 2025 – Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je na srečanju Rotary Club Ljubljana Center sodeloval s predavanjem: »Vloga in delo zgornjega doma slovenskega parlamenta, koga zastopamo in pri čem vam lahko pomagamo«. Na dogodku ga je spremljala generalna sekretarka Državnega sveta RS dr. Monika Kirbiš Rojs.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v predavanju spregovoril o vlogi Državnega sveta RS, ki zastopa nosilce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, s čimer predstavlja večplastnost pogledov na aktualne politike in prispeva k ravnovesju oblasti. Izpostavil je povezanost s civilno družbo, ki jo drugi dom parlamenta krepi z organizacijo številnih posvetov in z regijskimi obiski. 

V nadaljevanju je Lotrič spregovoril o organiziranosti DS RS, o interesnih skupinah in komisijah ter o občasnih delovnih telesih, med katerimi sta trenutno aktualni delovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje ter delovna skupina za pripravo zakonskih in drugih rešitev na področju občinskih kategoriziranih cest v zasebni lasti. Predstavil je orodja DS RS, med katerimi so vprašanja in pobude državnih svetnikov, mnenja komisij in plenuma, odložilni veto, zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, zahteva za parlamentarno preiskavo ter zakonodajna iniciativa. V VII. mandatu od decembra 2022 do konca februarja 2025 je Državni svet RS sprejel dvajset odložilnih vetov, devet zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti, dve zakonodajni iniciativi in eno zahtevo za parlamentarno preiskavo.

Predsednik DS RS Marko Lotrič je predstavil tudi prizadevanja Državnega sveta RS za uvedbo pokrajin. Čeprav Vlada RS projekta pokrajin ne prepoznava kot prednostnega, saj za ustanovitev pokrajin v tem trenutku ni političnega soglasja, je ocena, da je treba nadaljevati z aktivnostmi za pripravo pokrajinske zakonodaje in ustanovitev pokrajin. K temu zavezuje tudi Ustava Republike Slovenije, kjer so pokrajine že vse od leta 2006 ustrezno urejene v 143. členu. Poleg tega so tudi svetovne krize, kot npr. finančna, kovidna, vojna v Ukrajini ter katastrofalne poplave v Sloveniji, pokazale na potrebo po regionalizaciji, saj med (majhnimi) občinami in državo ni širše lokalne samouprave. Pokrajine potrebujemo kot vmesno stopnjo upravljanja med državo in občinami, ki bi tesneje povezovale vse dele Slovenije in prispevale k zmanjševanju razlik v ekonomski razvitosti med njimi. Nuja po regionalizaciji izhaja tudi z vidika raznolikosti Slovenije kot tudi zaradi obstoja močne zavesti o skupni pripadnosti na regionalni ravni.

Foto: dr. Monika Kirbiš Rojs