Bazovica, Trst, 24. oktober 2024 – Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v luči dneva spomina na mrtve v imenu Republike Slovenije položil vence na spominskih slovesnostih ob spomeniku Bazoviškim junakom, na pokopališču v Bazovici in ob spominski plošči slovenskim žrtvam v koncentracijskem taborišču Rižarna. Ob spomeniku Bazoviškim junakom in v Rižarni je predsednik DS RS Lotrič zbrane tudi nagovoril.

Na bazoviški gmajni je spomnil, da so pogumni možje Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, pripadniki organizacije TIGR, ene od prvih protifašističnih organizacij v Evropi, že v času, ko se drugod po Evropi še niso resno zavedali grožnje totalitarizma, dobro razumeli, kakšno nevarnost le-ta prinaša. Obsojeni so bili na prvem tržaškem procesu, ker so se uprli prisilni asimilaciji, zatiranju slovenstva in nasilju nad prebivalstvom, ki jih je na tem ozemlju izvajala fašistična oblast. Namen represije je bil uničiti slovensko identiteto: prepovedali so slovenske šole, slovensko kulturo, uničili so slovenske knjižnice, zapirali slovenske časopisne hiše in silili slovenske učitelje ter javne delavce, da v javnosti uporabljajo italijanščino. Vsak poskus upora ali zgolj ohranjanje materinega jezika in slovenske identitete je bil brutalno kaznovan. Bazoviške žrtve so tako postale simbol upora proti takratnemu zatiranju in nepopustljive želje po ohranitvi in preživetju slovenske manjšine, je poudaril Lotrič. 

V nadaljevanju je predsednik DS RS Marko Lotrič spomnil, da tudi danes lahko vidimo, kako sovraštvo in ideološki konflikti vodijo v krvave vojne, nasilje in trpljenje ljudi domala po vsej zemeljski obli. »Ljudje trpijo zaradi pohlepa po sosedovemu ozemlju, zaradi verskih konfliktov, etničnih napetosti in političnega ekstremizma, podobno, kot so Slovenci nekoč trpeli pod režimom, ki nam je odrekel osnovne pravice in skušal izbrisati našo identiteto. Orožje in načini vojskovanja so danes drugačni kot v času druge svetovne vojne in v stoletjih pred njo, uporablja se najsodobnejša vojaška tehnika, toda vzorci nasilja, izključevanja in sovraštva so vseskozi enaki,« je dejal. Izkušnje bazoviških žrtev nas po njegovem mnenju opominjajo, da je v vsaki družbi treba krepiti solidarnost, ki povezuje ljudi, kljub različnim prepričanjem in kulturam v najširšem pomenu besede, ter da so odpor proti zatiranju, zagovarjanje pravic manjšin in spoštovanje kulturne raznolikosti vrednote, ki jih moramo aktivno negovati. »Zavezani smo h gradnji skupne prihodnosti – svetu, v katerem spoštujemo človeško dostojanstvo in pravice vseh ljudi, družbi, v kateri se borimo proti nestrpnosti in si prizadevamo za mir in razumevanje ter vsakodnevno krepimo sodelovanje – tako znotraj matične skupnosti kot tudi z drugimi narodi,« je poudaril in nagovor sklenil z besedami, da so mir, demokracija in strpnost temeljni kamni sožitja.

V nagovoru ob spominski plošči slovenskim žrtvam v koncentracijskem taborišču Rižarna je predsednik DS RS Marko Lotrič spomnil, da je bila od leta 1943 Rižarna edino koncentracijsko taborišče na italijanskih tleh, v katerem so nacisti izvajali mučenje in usmrtitve. Natančno število umrlih sicer ni znano. Ocene nekaterih zgodovinarjev govorijo o tem, da je za temi zidovi končalo življenje okoli 5000 ljudi, med njimi številnih Slovenci, Hrvatje, Judi, Romi in italijanski protifašisti. Rižarno je Lotrič označil za pomemben kraj spomina in opomina na tragično poglavje zgodovine, ki je hkrati tudi simbol upanja in upora, saj so zaporniki kljub nečloveškim razmeram delili vero in sočutje o čemer pričajo ohranjena pisma. »Leta 1965 je bila Rižarna razglašena za italijanski narodni spomenik, kar je bila ena od prelomnic pri ohranjanju spomina na dogajanja za temi zidovi. Deset let kasneje so italijanske oblasti uredile muzej, ki današnjim generacijam omogoča, da se seznanijo z zgodovino taborišča, z zločini, ki so se dogajali in s trpljenjem zapornikov,« je dejal in ocenil, da spomin na kruto preteklost krepi kolektivno zavest, občutek sočutja in dolžnost, da spoštujemo vrednote kot so človekove pravice, mir in pravičnost.

Lotrič je še dejal, da spominjanje na pretekle grozote ni zgolj zgodovinska vaja, temveč je naša moralna odgovornost, saj deluje kot opozorilo in obramba pred ponavljanjem krivic in kršitev človekovih pravic. Številne vojne po svetu po njegovem mnenju pričajo o tem, da te ure zgodovine še zdaleč nismo osvojili. »Za mlade generacije, ki so se rodile v času miru, je učenje o preteklih grozotah ključno za razvijanje zavedanja o krhkosti in vrednosti miru. Spoznanje o tem, kako hitro se lahko mir poruši in kako pomembna je zaščita človekovega dostojanstva, pomaga mladim generacijam razumeti vrednote sočutja, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja, kar nas kot skupnost utrjuje in povezuje,« je poudaril in dodal, da Slovenci v Rižarni vidimo tudi simbol boja za narodno svobodo in opomin na velikansko ceno, ki so jo naši predniki plačali v času okupacije, kar v nas krepi občutek ljubezni do domovine.

Foto: Marjeta Tratnik Volasko/DS