Portorož, 3. april 2025 - Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je nagovoril zbrane na 12. mednarodnem logističnem kongresu »Oskrbovalne verige v znanosti in praksi«, ki poteka v organizaciji Slovenskega logističnega združenja. V nagovoru je Lotrič posebno pozornost namenil trem ključnim področjem izzivov, s katerimi se sooča logistika: kadrovski problematiki, trajnosti in digitalizaciji ter infrastrukturi. 

»Zagotovo moramo nasloviti problematiko pomanjkanja kadrov v nekaterih segmentih logističnega sektorja na eni, in togo delavnopravno zakonodajo na drugi strani. Posebno pozornost moramo nameniti tudi priložnosti zaposlovanja tujcev, ki je lahko uspešno le, če ob usklajeni zakonodaji upoštevamo tudi pravila socialne odgovornosti in vključevalnosti,« je poudaril Lotrič.

Spregovoril je tudi o izzivih, ki jih pred logistični sektor postavlja zeleni prehod ter obveznost poročanja o emisijah ogljika in prizadevanju za razogljičenje. »Trajnostni razvoj v logistiki, zmanjšanje emisij CO2 in optimizacija transportnih poti so postali nuja. Prilagoditve, vključno z uvajanjem Digital Twin tehnologije in drugih naprednih tehnologij, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju napak, povečanju natančnosti in fleksibilnosti logističnih operacij, ter hkrati ščitijo pred tveganji, kot so na primer kibernetski napadi in nepredvidljive spremembe na trgu, zahtevajo vlaganja tako v tehnologijo kot v ustrezno usposobljene kadre,« je pojasnil Lotrič in poudaril, da moramo v prehodnem obdobju zagotoviti, da bodo podjetjem, ki želijo investirati v trajnostne rešitve in nove tehnologije, na voljo tudi ustrezni finančni mehanizmi. 

Nadalje je Lotrič naslovil področje transporta in prometa. »Poleg izboljšanja prometne infrastrukture se moramo zavedati pomena sodobnih, tehnološko naprednih logističnih centrov, ki so v tujini že dolgo standard. Takšni centri omogočajo konsolidacijo blaga, učinkovito distribucijo ter optimalno izrabo digitalnih rešitev – od sistemov za sledenje pošiljk in avtomatskega usmerjanja do napredne analitike, ki omogoča napovedovanje potreb in boljše načrtovanje,« je poudari. Pojasnil je, da se pri razvoju takšnih centrov v tujini pogosto uporabljajo modeli javno-zasebnih partnerstev, saj omogočajo združevanje strateškega interesa države s tržnimi pristopi in učinkovitostjo zasebnega sektorja. 

Predsednik Državnega sveta RS je spomnil, da je Državni svet ob več priložnostih opozoril na dolgotrajnost in zapletenost prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, k čemer prispevata tudi pretirana birokratizacija in razpršenost pristojnosti po ministrstvih ter da potrebujemo hitrejši in enostavnejši postopek za načrtovanje in izvajanje ključnih infrastrukturnih projektov, ki bodo podprli rast logistike. Priložnost za pospešitev ključnih infrastrukturnih projektov Državni svet vidi v uveljavitvi druge ravni lokalne samouprave, pokrajin oziroma regij, za katero si Državni svet prizadeva že drugi mandat. Opozoril je, da na odločitev slovenskih podjetij za širitev na domačem terenu vplivajo tako sama možnost gradnje novih prostorov kot tudi vsi s poslovanjem povezani stroški, vključno s stroškom registracije vozil in davkov ter prispevkov za plače. 

Lotrič je naslovil tudi razvojno-raziskovalne dosežke slovenskih fakultet in poudaril pomen sodelovanja med industrijo in akademskimi ustanovami pri razvoju novih tehnologij. »Ključno je, da slovenske fakultete prispevajo k inovacijam na področju logistike, vključno z raziskavami na področju transporta, avtomatizacije, trajnosti in umetne inteligence. Prav tako si moramo vsak po svojih močeh prizadevati za spodbujanje povezovanja raziskovalnih institucij s podjetji in industrijo za prenos novih znanj v prakso. Povezovanje med akademsko sfero in industrijo je temelj za ustvarjanje novih rešitev, ki bodo povečale konkurenčnost slovenskega logističnega sektorja na globalnem trgu,« je sklenil.

Foto: Benjamin Beci/DS.