Varšava, 25. marec 2025 - V okviru poljskega predsedovanja Evropski uniji v času od 23. do 25. marca 2025 v Varšavi poteka Medparlamentarna konferenca o Skupni zunanji in varnostni politiki in Skupni varnostni in obrambni politiki. S strani Državnega sveta Republike Slovenije se konference udeležujeta Bojan Kekec, predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve, in Rok Vodopivec, sekretar Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Vsebinski del konference je tokrat razdeljen n v več sklopov in nujno razpravo o naslednjih aktualnih vprašanjih:

• Zaščita in zavarovanje EU: Hibridne grožnje kot zunanji dejavnik destabilizacije Evrope;
• Prednostne naloge in izzivi v zvezi s SZVP/SVOP v novem institucionalnem ciklu;
• Razvoj novega varnostnega okvira za Evropsko unijo;
• Krepitev evropske obrambe v kontekstu ruske agresije na Ukrajino;
• Oborožene sile Evropske unije – potreba ali alternativa?;
• Varnost v regiji Baltskega morja;
• Ruske sovražnosti – poskusi spreminjanja meja in izogibanje sankcijam EU in Prihodnost transatlantskih odnosov.

V okviru tretjega vsebinskega sklopa se je v razpravo vključil tudi državni svetnik Bojan Kekec, ki je izpostavil vprašanje verodostojnosti mednarodnih mirovnih pogodb, podpisanih s strani svetovnih sil, v oziru na varnostna zagotovila Ukrajini, podanih v Budimpeškem memorandumu, ki niso uresničena, ter nadalje poudaril:

»Vstopamo v čas, ko je moč zunanje in varnostne politike zelo sorazmerna s številom jedrskih konic, ki jih imajo posamezne države. V takšnih časih je vsaka mirovna politika v današnjem svetu žal nemočna. Zavedati se moramo, da nobena država v EU ni dovolj velika in močna, da bi se sama uspešno spopadla z globalnimi varnostnimi in obrambnimi grožnjami. Močni smo lahko samo, če smo enotni. In jasno je, da moramo za svojo varnost poskrbeti sami. Nujni ukrepi vključujejo:

• Investicije v znanje. Finančno podporo najboljšim evropskim naravoslovnim in tehničnim univerzam;

• Zagotovitev dogovorjenega odstotka BDP za obrambo v vseh državah EU-27;

• Močan zagon evropski vojaški industriji in razvoj taktičnega orožja. Če lahko naredimo najboljše potniško letalo, lahko naredimo tudi najboljše vojaško letalo;

• Zagotovitev strateške avtonomije EU na več področjih, predvsem na področju energetike, polprevodnikov in mikroprocesorjev;

• Izboljšanje kritične infrastrukture;

• Vzpostavitev koncepta skupne evropske vojske in skupnega poveljstva ter oblikovanjem močnega kontingenta sil za hitro posredovanje na tleh EU in v njeni neposredni okolici, komplementarnih Natovim silam;

Podatki Eurobarometra iz leta 2022 kažejo, da velika večina Evropejcev (81 odstotkov) podpira skupno obrambno in varnostno politiko, še več (93 odstotkov) se jih strinja, da morajo države EU skupaj braniti svoje ozemlje. In temu cilju moramo slediti,« je poudaril Kekec.