Predstavljen projekt Vključen svet predstavlja začetek dolgoročne kampanje vključevanja invalidov na trg delovne sile. Med prebivalci Evropske unije je namreč več kot 15 % invalidov, v Sloveniji je ta odstotek nekoliko nižji (12 – 13 %), pri čemer je zaposlenih manj kot tri desetine invalidov. Čeprav na ravni Evropske unije že dolgo velja strateška usmeritev, da je potrebno ustvariti vključujoče okolje, da bodo tudi invalidi lahko lažje vstopali na trg delovne sile, in čeprav je Slovenija Konvencijo o pravicah invalidov ratificirala že leta 2008, mnoge izmed pravic invalidov ostajajo le na papirju. Da se bo to vendarle spremenilo, je pomembno, da ključni deležniki (invalidi, država in gospodarstvo) vzpostavijo aktivno sodelovanje s ciljem lažjega vključevanja invalidov na trg delovne sile. S tem bodo, tako so bili prepričani vsi udeleženci posveta, pridobili vsi ključni deležniki – invalidi, ki bodo pridobili prilagojeno, dostojno in spodobno delovno mesto za izkoriščenje svojega delovnega potenciala; gospodarstvo, ki bo pridobilo ustrezno usposobljene in motivirane zaposlene z znanji in izkušnjami za uspešno opravljanje dela, ter država, saj so zaposleni obenem kupci in potrošniki, ki plačujejo davke in soustvarjajo napredno državo. Aktivnosti letošnje kampanje v okviru projekta Vključen svet »Vsi drugačni, vsi s potenciali« se bodo sicer odvijale vse do konca maja 2023, ko bodo javnosti predstavljeni tudi rezultati raziskave področja zaposlovanja invalidov v Sloveniji.
V nadaljevanju navajamo ključne poudarke udeležencev posveta.
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS: »V Konvenciji o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala 2008, so zapisane številne pravice invalidov, o katerih pogosto slišimo, ni pa nujno, da jih tudi razumemo in zavestno ter družbeno odgovorno udejanjamo. O specifiki potreb invalidov, predvsem pa o neverjetni angažiranosti pri delu, se sicer Državni svet iz prve roke uči že nekaj desetletij. Državni svetnik Danijel Kastelic, ki vodi današnji posvet in predseduje Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je namreč paraplegik. Na podlagi osebne izkušnje dobro pozna izzive izobraževalnega sistema in trga delovne sile za invalide. Tudi njegov predhodnik v Državnem svetu - že pokojni gospod Boris Šuštaršič, je kljub mišični distrofiji vedno znova dokazoval, da sta aktiven življenjski slog in aktivno udejstvovanje na trgu dela, v podjetniških vodah in politiki ob ustrezni podpori, predvsem pa močni volji posameznika dosegljiva tudi za invalide.«
Danijel Kastelic, državni svetnik, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide: »Vključevanje na trg dela in v delovne procese je za vse ljudi, tudi za invalide, pomembno na več ravneh. Z zaposlitvijo poskrbimo za finančno neodvisnost, kar pomeni, da nismo odvisni od družine in od državnih transferjev. Skupaj s finančno stabilnostjo pride tudi samostojnost pri odločanju o vseh aspektih življenja. Služba daje človeku priložnost, da uporabi svoja znanja in veščine, se dokaže pri opravljanju delovnih obveznosti in pozitivno gradi občutek lastne vrednosti. Nobenih razlogov ni, da invalidne osebe v sodobni demokratični in tehnološko napredni družbi, kot je naša, ne bi aktivno in pravično prispevale k proizvodnim procesom in delovnim okoljem. Skrajni čas je, da vsi deležniki v procesu zaposlovanja invalidov stopimo skupaj in začnemo uresničevati našo skupno vizijo demokratične in vključujoče družbe.«
Gal Jakič, podjetnik in paraolimpijski športnik: »Moje izkušnje, tako s stališča delojemalca kot lastnika podjetja so, da je zaposlovanje invalidov pomemben vidik družbenega vključevanja invalidov. Pozitivna diskriminacija pri zaposlovanju invalidov vsekakor prispeva k večji stopnji zaposlenosti invalidov. Hkrati pa je treba na tem področju priznati, da je sistem dober - ni pa idealen. Prvo težavo vidim v tem, da je zaposlitev oseb z invalidnostjo bolj redkost kot pravilo, kar potrjuje tudi nizek odstotek zaposlenih invalidov. Drugo težavo lahko pripišemo arhitekturni (ne)dostopnosti, ki lahko odigra pomembno vlogo pri delovni zmožnosti in efektivnosti osebe z invalidnostjo. Najbolj očitna pa je tretja težava: če so mehanizmi zaposlovanja invalidov v precejšnji meri že izdelani, je potrebno okrepiti zavedanje o specifikah ter z informacijami opolnomočiti tako delodajalce kot delojemalce. Kot podjetnik in delojemalec z invalidnostjo v projektu Vključen svet zaznavam veliko vrednost, še posebej, ker je v projekt vključeno veliko število deležnikov in odločevalcev, projekt pa išče možnosti za širšo debato o težavah in rešitvah za izboljšanje zaposlovanja invalidov pri nas.«
Nina Ličar, predstavnica pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije: »Delodajalci smo nedvomno zainteresirani za odpravo birokratskih ovir pri zaposlovanju invalidov in za vzpostavitev preglednega, transparentnega in celostnega pristopa na področju zaposlovanja invalidov. Zato upamo, da bo projekt prinesel nadaljnje korake k ureditvi ustreznih in preglednih pravnih podlag, izobraževanja in sodelovanja ključnih akterjev na področju zaposlovanja invalidov z namenom krepitve zadovoljstva in sinergije med vsemi deležniki procesa in s ciljem čim večjega vključevanja usposobljenih invalidov v zdrava delovna okolja.«
Helena Porenta, podsekretarka Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: »Posebno pozornost v družbeni razpravi o vključenosti moramo vedno nameniti bolj ranljivim v naši družbi. Zato na ministrstvu pozdravljamo osveščevalno in povezovalno vlogo projekta Vključen svet, ki krepi sistem vključevanja invalidov na trg dela. Zaposlitev omogoča finančno neodvisnost, socialno integracijo in izpolnjevanje ambicij, vse to pa je izjemnega pomena za slehernika. Vsak mora imeti možnost biti vključen. Biti vključen pomeni izkoristiti osebni potencial, sodelovati v različnih segmentih družbe in nenazadnje osebno rast ter družbeno kohezijo.«
Greta Metka Barbo Škerbinc, v.d. generalne direktorice Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje: »Zavod je pomemben deležnik na področju pomoči invalidom predvsem z vidika zaposlitvene rehabilitacije in vključevanja invalidov na trg dela. Za uresničitev izjemno velikega potenciala te skupine zelo različnih posameznikov potrebujemo celoten spekter oziroma nabor rešitev ter storitev in predvsem stabilno podporno mrežo, ki omogoča kakovostno vključevanje invalidov na trg dela. Pomemben del te mreže predstavljajo rehabilitacijski svetovalci Zavoda, ki nudijo invalidom strokovno in celovito podporo pri vključevanju na trg dela, prav zato je izvajanje Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov del temeljne dejavnosti Zavoda. Prav zato bomo z znanjem in izkušnjami naših strokovnih sodelavcev aktivno sodelovali tudi v projektu Vključen svet ter naše aktivnosti za povečanje zaposljivosti invalidov povezovali še z drugimi ključnimi deležniki na trgu dela, obenem pa se pridružujemo tudi medijski kampanji za lažje vključevanje te ranljive skupine na trg dela.«
Alenka Vidic Praprotnik, soustvarjalka projekta Vključen svet, direktorica o28 komunikacijske skupine: »Ta približno 15 % velika skupina ljudi predstavlja velik in pogosto spregledan nabor talentov. Z ustvarjanjem vključujočih delovnih mest lahko podjetja to dejstvo izkoristijo. Končno je vključevanje invalidov v delo tudi stvar družbene odgovornosti. Z zagotavljanjem enakih zaposlitvenih možnosti za invalide lahko podjetja prispevajo k spodbujanju socialne vključenosti in zmanjšanju diskriminacije. To pa pomaga ustvariti bolj pravično in pravično družbo za vse. Kar nam je vsem cilj.«
Diskusija, v katero so bili vključeni predstavniki vseh treh ključnih stebrov projekta: invalidi, gospodarstvo in država je privedla do naslednjih zaključkov:
1. Aktivno vključevanje na trg dela prinaša pozitivne vidike za vse deležnike.
2. Za invalide je vključenost na trg dela ključnega pomena iz več razlogov - med drugim delo predstavlja pomemben vidik osebne identitete, zagotavlja občutek pripadnosti ter finančno neodvisnost, s tem pa izboljšuje tudi splošno kakovost njihovega življenja.
3. Vključitev invalidov v delo ima pozitiven vpliv tudi na gospodarstvo, saj invalidi predstavljajo veliko in raznoliko skupino talentov, njihova vključitev pa pomaga zapolniti vrzeli v spretnostih in povečuje produktivnost, prav tako pa invalidi v delovno okolje prinašajo raznolikost perspektiv, izkušenj in veščin, ki lahko pomagajo pri spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti na delovnem mestu.
4. Država ima pri zaposlovanju invalidov izjemno pomembno vlogo, saj je odgovorna za spodbujanje socialne vključenosti in zmanjšanje diskriminacije. S podpiranjem vključevanja invalidov na trg delovne sile lahko država pomaga ustvariti pravično družbo, spodbuja socialno kohezijo in zmanjša socialno izključenost. Prav tako pa država dobi delavca, ki je zaposlen in potrošnik, ki plačuje davke in soustvarja napredno državo.
Prezentacije govorcev bodo naknadno objavljene na spletni strani Državnega sveta pod zavihkom Civilna družba/Posveti.
Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.
