Preskoči na glavno vsebino

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Vrbi na Gorenjskem

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Čet, 08.02.2024 - 13:27

 

Vrba, 8. februar 2024 – Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je bil na povabilo državnega svetnika in župana Občine Žirovnica Leopolda Pogačarja slavnostni govornik na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. 


Ob robu dogodka si je predsednik Državnega sveta ogledal Prešernovo rojstno hišo in se vpisal v knjigo gostov. Slavnostni nagovor v nadaljevanju navajamo v celoti.

 
»Spoštovani župan, kolega državni svetnik Leopold Pogačar, cenjeni gostje, gospe in gospodje.


V veliko veselje in čast mi je, da vas lahko nagovorim v imenu Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta in prvega doma civilne družbe, ter v svojem osebnem imenu na slovesnosti ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prav tukaj, pred rojstno hišo velikega pesnika Franceta Prešerna. 


V kraju, ki vre od kulturne dediščine, o čemer priča tudi pot kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše naših velikih prednikov: poleg te, pred katero stojimo, še rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Vsak izmed teh mož, ki so zapisani v naša srca in zgodovino, je na svoj način prispeval k temu, da so sanje naših prednikov po samostojni državi postale resničnost. 


Ob vsakem praznovanju slovenskega kulturnega praznika se pri nas odpre tudi vprašanje, zakaj praznujemo praznik kulture na dan smrti velikega pesnika Franceta Prešerna, zakaj ne na dan njegovega rojstva, 3. decembra? Smrt je namreč povezana z žalovanjem, rojstvo pa z radostjo, veseljem. Vendarle moramo ta dan Prešernove smrti razumeti drugače, razumeti ga moramo kot dan, ko se spomnimo na njegovo zapuščino, ko ponovno razmislimo in ovrednotimo njegov trajen pomen za slovensko kulturo, za narodno identiteto, za ohranjanje slovenskega jezika. 


Naš največji poet je bil tudi vizionar, pa tudi pogumen je bil, saj se je upal in znal postaviti po robu splošnemu vzdušju takratne družbe, ki jo je po eni strani prežemal pohlep, po drugi strani pa prepričanje, da je slovenski jezik manjvreden in neprimeren za visoko literaturo. 


To, po mnenju mnogih revno slovenščino, je povzdignil do najzahtevnejših pesniških form in jo s tem postavil ob bok drugim svetovnim jezikom. Prešernov pesniški genij in njegova izjemna dediščina nas je vodila do tega, da smo v  Sloveniji razglasili Prešernov dan za državni praznik in dela prost dan. Takšnega simbolnega pomena druge države in narodi kulturi ne dajejo. Po Prešernu so poimenovane tudi najvišje nagrade za kulturo, letošnje so bile v Cankarjevem domu podeljene sinoči. Dobitnikoma velike Prešernove nagrade in vsem prejemnikom nagrade Prešernovega sklada ob tej priložnosti še enkrat čestitam.


Današnji praznični dan kulture v Občini Žirovnica poteka pod motom Živé naj vsi naródi. Pogosto ta verz ponavljamo mehanično, morda celo nezavedno, ne da bi se za trenutek ustavili in o njem  premislili, a premislek je potreben, še posebej v današnjem nemirnem svetu. Prešernov glasen poziv  Živé naj vsi naródi, ki smo ga vklesali tudi v nacionalno himno, daleč presega geografske, kulturne in politične meje Slovenije. Ta verz kliče k svobodi, sodelovanju, toleranci, razumevanju raznolikosti, k boljšemu svetu pa tudi k pravici vsakega naroda, da si sodbo piše sam. 


Prešernov verz, ki ima globoko pesniško sporočilo, razumemo tudi kot metaforo za mir, da prepir iz sveta bo pregnan, pa tudi kot poziv k življenju, k medsebojnemu spoštovanju in želji, da le sosed bo mejak. Slovenci smo uspeli uresničiti sanje, ki jih je pesnik zapisal. S plebiscitom smo potrdili načelo samoodločbe naroda, hrepene smo dočakali dan, ko je Slovenija postala samostojna država. 


A četudi se zdi, da so naše tisočletne nacionalne sanje dosežene, nikakor ne smemo zaspati na lovorikah preteklosti. Vedno znova moramo vlagati napore v razmislek o prihodnosti: v iskanje odgovorov na vprašanje, kam kot narod želimo, kako v čim večji meri sprostiti znanje in razvojne potenciale naših ljudi, kako spodbuditi ustvarjalnost na vseh področjih ter dohitevati najrazvitejše in najboljše. Kako ravnati, da bomo vredni nasledniki vseh velikih žena in mož, Slovenk in Slovencev, ki so v pogojih, veliko slabših kot jih imamo danes, negovali jezik, kulturo, tradicijo pa tudi naravo in vse njene darove, ki jih uživamo.


Skupaj, spoštovani, zmoremo velike reči. In mnogo izzivov je še pred nami, mnogo zahtevnih vprašanj čaka na odgovore.  Med drugim tudi uvedba druge ravni lokalne samouprave, pokrajin, ki jih imamo zapisane v Ustavi Republike Slovenije, moči, da jih uvedemo, pa do danes še nismo premogli. 


Med zahtevnimi vprašanji je tudi iskanje ravnovesja med zasledovanjem okoljskih ciljev in opolnomočenjem kmetijstva in gospodarstva. Vprašanje energetske samozadostnosti in prehranske varnosti. Pred nami so izzivi povezani s spreminjajočo se demografsko sliko Slovenije in starajočim se prebivalstvom pa tudi upadanjem rodnosti. 


A tukaj, med vami, v kraju, prežetim z navdihom in vizionarstvom, me navdaja upanje in zaupanje, da bomo zmogli. Kljub temu, da živimo v času globalizacije in digitalizacije in se včasih zdi, da se vse preliva in meša, se od preostalega sveta vendarle razlikujemo v kulturi in v jeziku. 


Jezik ni le orodje našega sporazumevanja, v jeziku je zapisana naša preteklost, naše vrednote, naša tradicija. Slovenski jezik in kultura sta močna vez med nami, ki živimo v matični državi, in vsemi našimi rojaki širom sveta. Slovenski jezik je most, ki nas povezuje in krepi. Tega se moramo vedno zavedati in se vsak po svojih močeh truditi, da kljub pritiskom globaliziranega sveta, kljub potrebi po poznavanju tujih jezikov, svoj jezik ohranjamo, negujemo in razvijamo tudi v prihodnje - tako uradni jezik kot tudi narečja.


Slovenščina je v evropskem prostoru enakovredna z vsemi drugimi jeziki – to načelo je zapisano v pravne temelje Evropske unije. A nihče drug, kot le mi sami, ne more našega jezika čutiti, kot ga čutimo mi, ki v tem jeziku sanjamo in razmišljamo, in nihče drug kot mi ni dolžan, da slovenski jezik ceni, spoštuje in zanj skrbi vedno in povsod.


Spoštovani! 
Za konec mi dovolite, da izrečem priznanje Občini Žirovnica, ki je skupaj z državo začela uresničevati dolgo želeni in zastavljeni projekt kulturnega ter interpretacijskega centra, ki bo v prihodnji letih ponudil še bolj temeljit vpogled v Prešernovo življenje in delo. 


Ta projekt je vključen tudi v nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost v letih od 2021 do 2026.  V prihodnjih letih bo proslavljanje kulturnega praznika zaradi tega lahko še bolj prešerno. Celovita prenova Prešernove domačije, ki so jo skupaj z občino začrtale že ekipe v prejšnjih mandatih kulturnega ministrstva, vendarle kaže tudi na državotvornost, ki nam je sicer pogosto manjka ali umanjka.    


Cenjeni zbrani, vsem vam želim prešerno praznovanje kulturnega praznika. Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet.«


***
V žirovniški občini vsako leto opomnijo na veličino slovenskih kulturnih ustvarjalcev, zlasti na dediščino pesnika Franceta Prešerna, s tradicionalnim pohodom po Poti kulturne dediščine Žirovnica in z osrednjo slovesnostjo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo organizira Občina Žirovnica s pomočjo lokalnih društev.


Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.